Neža Bračun - Nessy: Njen guru je tudi njen partner

Lea: Kdaj in kako se je začela vaša glasbena kariera?

Neža: Moja glasbena pot se je začela že pri šestih letih, ko sem obiskovala glasbene pripravnice in s tem otroški pevski zborček Glasbene šole Polje. V drugem razredu pa me je mami na mojo željo vpisala h klavirju, ki sem ga nato v klasični smeri aktivno igrala sedem let. Poleg obiskovanja ur klavirja pa sem vzporedno pela tudi pri otroškem pevskem zborčku RTV Slovenija, s katerim sem pridobila prve snemalne izkušnje ter nastope na večjih odrih (npr. Cankarjev dom). V študentskih letih sem obiskovala Akademski pevski zbor Tone Tomšič, s katerim smo se jeseni leta 2007 odpravili na turnejo po Braziliji. Pop petje pa sem nadgrajevala pri pevki Sendi in džezistki Kristini Oberžan.

Lea: Kdo vas je navduševal za glasbo?

Neža: Za glasbo me je kot otroka najprej navdušila mami, za solo kariero pa sem dobila navdih ob gledanju MTV-ja in takratnih najstniških pop idolov, kot so: Britney Spears, Christina Aguilera, Jessica Simpson ... (smeh) Že v osnovni šoli sem vedela, da želim postati pevka. V tem obdobju se nisem zavedala, v kakšno smer bo šla moja kariera, a vendar sem že takrat želela skozi besedila sporočati svoja občutja. V najstniškem obdobju predvsem ljubezenska.

Lea: Kako je nastopati za slovenski trg, ki ga pokrivajo že več ali manj uspešni glasbeniki?

Neža: Absolutno je konkurenca velika in razumljivo je, da se vsak bori za svoj kos pogače, ki pa je v Sloveniji čedalje manjši. Bom pa tako rekla: če imaš skladbe predvsem v idejni osnovi dobre, da z besedili nekaj sporočaš in da so za poslušalca zanimive, se še vedno najde prostor za novince oz. za nekoga, ki res živi za glasbo. Moram reči, da sem predvsem v radijskem etru našla svoj prostor, saj so moje skladbe odlično radijsko sprejete. Še vedno pa si želim več nastopov in pristen stik z občinstvom, tako da bom na tem področju v prihodnje tudi delala.

Lea: Kateri glasbeniki so vaši vzorniki?

Neža: Predvsem cenim glasbenike, ki jim je uspelo z avtorskimi skladbami in dajejo skladbi skozi pevsko izraznost svoj posebni pečat. Glasbeniki, ki ne kopirajo in se ne ozirajo preveč, kaj so drugi naredili zato, da so uspešni, ker recept o uspehu deluje samo enkrat. V zadnjih letih je moje glasbeno življenje zaznamovalo kar nekaj glasbenikov, kot so Taylor Swift, Brad Paisley, Martina McBride, Blake Shelton pa tudi Michale Bublé, odkar se na sceni pojavlja v večji meri tudi z avtorskimi skladbami.

Lea: Je mladim virtuozom veliko težje prodreti na glasbeno sceno?

Neža: Na sceni delujem pet let in moram reči, da so mi bila mnoga vrata odprta z dobro glasbo, ki jo ustvarjam in je pri poslušalcih ter urednikih vedno dobro sprejeta. Seveda pa so oddaje, kjer se mladi težje prebijajo skozi, a tako je tudi prav, saj mora mlad glasbenik pokazati veliko mero vztrajnosti in resnosti. Veliko je namreč pevcev, ki začnejo na glasbeni sceni in se po nekaj skladbah umaknejo, saj vidijo, da je realnost precej drugačna od njihovih pričakovanj. Moje vodilo v glasbeni karieri je: Kdor vztraja, ta zmaguje. Mislim, da je ta rek še kako resničen. Številni si seveda vztrajnosti zaradi finančnih izdatkov, ki jih za sabo potegnejo vlaganja v nove skladbe, profesionalne promocijske fotografije in videospote, ne morejo privoščiti. Ampak žal je v vsaki stvari tako, da brez vložka ni rezultata in pri vsakem uspehu so odrekanja in vlaganja.

Lea: Kdo vam pri glasbenem ustvarjanju najbolj pomaga? Stoji ob strani?

Neža: Da moje skladbe tako dobro zvenijo, ima največ zaslug moj partner in glasbeni producent Damjan Pančur, ki je aranžer in v večini tudi avtor vseh mojih skladb. Brez njega moja glasba in moja glasbena kariera absolutno ne bi doživela takega odziva. Skupaj z Damjanom imava lastno glasbeno produkcijo Pancho Music Production, kjer ustvarjamo glasbo tudi za druge bolj ali manj znane izvajalce. Med njimi so Regina, Nuša Derenda, Irena Vrčkovnik, Saša Lendera ter številne druge. Med drugim smo veliko sodelovali tudi z mladimi pevci iz različnih pevskih šovov, kot so: Misija Evrovizija (Sara Jagrič), X Factor (Alma Merklin) in Slovenija ima talent (Ivana Honsić). Jeseni pa začnemo tudi s poučevanjem na naši Pancho Pop Akademiji, na kateri se bodo lahko vsi, željni znanja, učili igranja na inštrumente.

Lea: Končali ste precej zanimiv študij, in sicer radiologijo. Kako to, da ste se odločili za ta študij?

Neža: Vzporedno z glasbo sem si izbrala študij, ki pa ni povezan s tem. Poleg petja me je od nekdaj veselilo tudi delo z ljudmi v medicinski stroki. Rada sem družbeno koristna, tako da podpiram poklice, ki pripomorejo k lepšemu svetu.

Lea: Precej nenavaden študij za žensko. Kakšne imate možnosti za delo?

Neža: Po srednji šoli sem se odločala med različnimi študijskimi smermi, ki so na zdravstveni fakulteti. Med drugim tudi za zdravstveno nego, babištvo ... Nazadnje sem se odločila za radiologijo, saj mi omogoča dovolj samostojno in razgibano delo v zdravstvu.

Lea: Kako pa je trenutno s službami na tem področju?

Neža: Trenutno v javnih zavodih ni možnosti za zaposlitev.

Lea: Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost? Se vidite bolj v glasbi ali v zdravstvu?

Neža: Absolutno se vidim v glasbi, saj s partnerjem že kar nekaj let živiva samo od nje, tako da je glasba zdaj zakoreninjena v meni in upam, da me bo profesionalno spremljala vse življenje. Si pa želim vseeno opraviti pripravništvo za svojo izobrazbo (diplomirana inženirka radiologije). Seveda se pa tudi redne službe in rednega zaslužka ne bi branila, saj je v umetniških poklicih vsak evro še kako težko prigaran.

Lea: Kakšne imate načrte z glasbo?

Neža: Do zdaj imam že nekaj zelo lepo sprejetih ter radijsko dobro vrtenih skladb in si želim v tem tempu tudi nadaljevati. Moj zadnji singel Pika na i je izšel maja, pozno jeseni pa me čaka izid novega singla in promocija le tega. Za prihodnje leto pa z ekipo načrtujemo tudi izdajo plošče. Datuma se še ne upam napovedovati, bomo pa že to jesen začeli delati na novih idejah za skladbe, saj bo poleg že znanih singlov na plošči še kar nekaj čisto svežih, neslišanih skladb.

Lea: Kakšen odnos imate do medijev? Ste pripravljeni ob uspehu tudi na kakšne škandalčke?

Neža: Do medijev sem bila vedno odkrita in korektna, saj menim, da se samo z odkritostjo lahko ljudje poistovetijo s tabo in te vzamejo za svojega. Do neke mere moraš razgaliti srce in se predati svojim občutjem skozi glasbo ali pri intervjujih. Želim si, da bi mene in mojo glasbo ljudje dobro spoznali. Škandalčki, če pridejo, mislim, da pridejo slučajno in sami od sebe. Seveda si nihče ne želi izkrivljenih resnic o sebi prebirati v medijih, čeprav pravijo, da je vsaka reklama dobra.

Lea: Kako gledate na to, da ljudje ob prepoznavnosti veliko več govorijo. Ste pripravljeni tudi na laži in spotikanja?

Neža: Seveda, če si prepoznaven, si nekaterim ljudem všeč, nekaterim pač ne. To je del šovbiznisa, prav tako kot je to del vsakdana v naših življenjih. Tudi če nisi prepoznaven in del glasbene industrije, te imajo lahko nekateri ljudje v zobeh, spet drugim bom najbolj prijazno bitje pod soncem. Tako pač je.

Lea: Na zadnjem fotografiranju so se vam pridružili tudi konji? Ste ljubiteljica živali?

Neža: Sem zelo velika ljubiteljica živali in že od malih nog imam občutek za vsa čuteča bitja. S fotografinjo Karin Božič smo se odločili, da za lokacijo fotografiranja izberemo posestvo graščine Dol pri Ljubljani. To je predmestje Ljubljane ter tudi moj domači kraj. Za popestritev dneva pa smo se odpravili na bližnji ranč, kjer sem pozirala skupaj s prečudovitimi konji.

Lea: Za estradnike je tako kot petje pomemben tudi zunanji videz. Daste veliko na modo, kdo je vaša modna ikona?

Neža: Seveda mi je, tako kot vsaki ženski, všeč, če sem lepo oblečena in urejena, predvsem kadar grem nastopat. Zelo mi je všeč stil princese Kate Middleton, ki je hkrati moderen, brezčasen in šik. Zadnje čase nadvse obožujem pudrne barve oblačil v kombinaciji z ličenjem v stilu zadimljenih oči, kateremu piko na i doda marelična šminka.  Doma pa sem najraje v udobni trenirki in nenaličena, saj mi daje to tudi občutek svobode in sproščenosti.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ