Nino: "Na glasbenem področju sem deloholik"

Poleti je Nino dopolnil 23 let in za rojstni dan je sam sebi podaril najlepše darilo – svoj prvenec, album Simfonija. Pevec je kljub svoji mladosti stari znanec glasbene scene. Na pop prizorišče je udaril že v najstniških letih, danes pa je vesten študent in eden od najprodornejših mladih glasbenikov pri nas.

Se vam zdi, da je bila pot do lastnega albuma dolga?

Šest let je po eni strani dolga, po drugi pa niti ne tako dolga. Čeprav je moja plošča Simfonija izšla po dolgih šestih letih, odkar sem na sceni, to sploh ne pomeni, da ves ta čas nisem bil priden in deloven. Nikoli nisem rinil z glavo skozi zid. Zavedal sem se, da sem še zelo mlad, da imam dovolj časa, zato sem si ga vzel; konec koncev je prva plošča samo enkrat prva. Izdelek, ki sem ga pripravil, je dovršen, izpiljen in vem, da bom nanj ponosen tudi čez deset let. Poleg šole, ki je bila vedno na prvem mestu, sem ves ta čas pridno snemal singel za singlom, ki so jim celo glasbeni uredniki zelo naklonjeni in jih radi predvajajo. Posnel sem pet videospotov, vmes napisal kakšno pesem tudi za druge izvajalce, vseskozi pa sem ogromno nastopal.

Je bilo ves čas vse lepo ali ste kdaj hoteli vse skupaj pustili?

Ko ti uspe preboj s prvim hitom, kot se je meni zgodilo s pesmijo Mi amor, poslušalci pričakujejo še bolj udarno pesem, še večji hit. To je lahko velik pritisk za izvajalca in marsikdo se takrat ustavi, obupa ali zruši pod pritiskom. Sam sem hitro spoznal, da je ključ do uspeha v delu in vztrajnosti. Če poješ pesmi, ki so ti res všeč in ki jih čutiš, bodo ljudje tvoje delo in iskrenost opazili ter cenili. V življenju so vedno vzponi in padci, tako je tudi v glasbi. Mislim, da je velik plus, če znaš biti optimist tudi v težkih trenutkih, saj je tako precej lažje.

Koliko je na albumu avtorskega dela?

Za vseh 13 pesmi sem glasbo in besedila napisal sam, aranžmaje pa sem ustvarjal z različnimi glasbeniki, ki so s svojim znanjem in idejami ploščo še dodatno obogatili. Najnovejše pesmi so nastajale v studiu Pancho production v sodelovanju s producentom Damjanom Pančurjem, s katerim se poznava že dolgo. Na plošči pa je tudi nekaj že slišanih pesmi, ki so nastale v sodelovanju s Francijem Zabukovcem. Vesel sem, da sem z vsemi, ki so v studiu sodelovali z menoj, spletel ne samo poslovno, ampak tudi prijateljsko vez. Ne predstavljam si, da bi sodeloval z nekom, s katerim se na osebni ravni ne bi ujel. To v glasbi pač ne bi funkcioniralo.

Prisluhnite skladbi Simfonija:

Bi sploh lahko samo prepevali tuje pesmi?

Težko. Ponavadi dogodivščine, ki sem jih sam doživel, ali pa zgodbe in izkušnje mojih prijateljev najlažje uglasbim, ubesedim in zapojem sam. Tako sem lahko najbolj iskren in pristen. Tako sem lahko jaz, Nino.

Kdo vas najbolj spodbuja?

Na prvem mestu absolutno družina. Takoj za njimi pa najboljši prijatelji, ki jih lahko preštejem na prste ene roke. Finančno pa sem kariero od začetka gradil sam. Prvo počitniško delo, ki sem ga opravljal, je bilo urejanje okolice. Po domače povedano: bil sem smetar! Z zasluženim denarjem sem si plačal prvo snemanje. Ni me sram, bil sem smetar, pa kaj! Vsako delo je treba spoštovati in opravljati častno.

Je velika prednost, da živite v Ljubljani?

Ne vem, ali je to prednost. Mi je pa všeč, da živim v Ljubljani, ker imam veliko opravkov, povezanih z glasbo, prav tukaj, in tako ne izgubim veliko časa, ki bi ga sicer porabil na cesti.

Kaj študirate?

Letos vpisujem magisterij glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Moji dnevi so torej vedno polni glasbe. Po končanem študiju bom profesor glasbe, kar je moja želja že od nekdaj. Med študijem pa tudi nabiram delovne izkušnje, saj že štiri leta poučujem v zasebni glasbeni šoli. Z učenci se odlično razumem, imamo pošten odnos, večkrat se znamo tudi malo pošaliti in verjetno ravno zato tako z veseljem obiskujejo pouk pri meni.

Ob glasbenih začetkih so bili vaši oboževalci vsekakor vašim takratnim letom primerni – otroci. Zdaj so pa to verjetno kar seksi mlade punce. Verjetno je nastopati pred njimi za vsakega moškega glasbenika to največji izziv?

O ja, pa ne samo, da so seksi, kako zapeljivo plešejo! Na mojih nastopih vedno poskrbim za žur, za pozitivno energijo in ljudje na veliko migajo. Vedno je lep razgled z odra. (smeh) Nekajkrat se mi je celo zgodilo, da mi je kakšna luštna punca pod odrom pomežiknila in sem zato malo zamešal besedilo ali pa celo izpustil celo kitico. (smeh)

Vas dekleta veliko osvajajo?

Na Facebooku dobim veliko zasebnih sporočil in vabil na pijače, v kino, včasih tudi kaj bolj konkretnega. V živo na koncertih pa ponavadi niso tako pogumne. No, razen kadar so nastopi bolj pozno zvečer in pred tem popijejo kaj alkoholnega. (smeh) Na enem od nastopov se mi je zgodilo, da je dekle skočilo na oder in me začelo zelo intenzivno poljubljati.

Kakšen je vaš tip dekleta?

Najbolj seksi so temnolaske. Vedno najprej opazim postavne temne ženske. Zanimivo pa je, da je bila večina mojih punc do zdaj bolj ali manj svetlih las, no, z eno izjemo. (smeh) Predvsem pa je pomembna kemija! Če je ni, je pač ni. Všeč so mi odločne, samozavestne ženske, razgledane in hkrati preproste. Lahko je malo nedostopna, to jo naredi še bolj atraktivno. Moški se mora zanjo truditi, a ona mora vseeno paziti, da ta nedostopnost ni videti ošabno.

Ste imeli kakšno daljšo ljubezensko zvezo? Jo imate morda trenutno?

Mlada leta se morajo izkoristiti, saj mislim, da le tako lahko najdeš žensko, ki ti ustreza v vseh pogledih. Trenutno sem samski, ker bivša dekleta nekako niso mogla sprejeti in razumeti mojega načina življenja – veliko časa namenjam glasbi, zato sem bil prevečkrat odsoten, in to je bil vedno razlog, da zveze nikoli niso trajale dolgo. Mogoče je krivo tudi ljubosumje, saj po koncertih vedno posvetim nekaj časa oboževalkam. Še vedno ne vem, kaj je s tem narobe, to je konec koncev spoštljivo do mojih poslušalk.

Poletje ste preživeli v družbi prijateljev – so med njimi tudi glasbeniki, morda najboljši frendi še iz otroštva?

Ker sem na glasbenem področju deloholik (to trdijo vsi moji bližnji), sem se letos odločil, da dopust planiram že pol leta vnaprej. Z dolgoletnimi prijatelji smo že ob začetku leta dorekli termin in takrat sem si rezerviral čas samo za dopust. Bil sem v Bruslju, Parizu, potepal pa sem se tudi po Nizozemskem in si seveda ogledal Amsterdam, ki mi je bil zelo všeč. Sicer pa sem bil praktično celotno poletje v studiu, kjer smo zaključevali mojo novo ploščo, zato je 10 dni dopusta po zaključku vseh snemanj prišlo še kako prav.

Sonči Nered Čebašek za revijo Nova