Nives Orešnik je kot skromna grška boginja, polna miline, notranje in zunanje lepote ter tisoč talentov. Je lepotica, ki ji je modni svet le ena izmed strasti, ki se jim rada posveča. Športnica in bodoča akademska slikarka pravi, da ni le ena izmed klasičnih deklet, ki so svoje obline razgalila pred fotografskim objektivom Playboyevega mojstra Aleša Bravničarja.
Kako ste se odločili, da odložite vse krpice?
Tako kot že prvič, ko so bile moje fotografije objavljene v Playboyu, je tudi tokrat odločitev padla na podlagi povabila Playboya in Aleša. Še pred dvema letoma bi verjetno rekla ne. V zadnjih letih pa sem imela neki osebni razvoj in razvoj kot model, vzporedno z umetnostnim razvojem, ki prav tako pod vprašaj in v razmislek postavlja različne tabuje, družbene tematike in te sooča tudi z doživljanjem sebe.
Pa se dobro počutite v 'Evinem' kostumu?
Golota zame že dalj časa ni tabu, vendar le v okvirih, v katere spada. Spada na nudistično plažo, spada na našo fakulteto in v naše ateljeje, spada v Playboy, prav gotovo pa ne spada na ulico ali Facebook. Zagotovo spremlja model pri delu. Ne samo v zaodrju na modnih revijah, med preoblačenjem, golote je veliko tudi na fotografijah, skozi prosojna oblačila, vsak model se prej kot slej sreča s tem. V začetku se je neudobno sleči do kopalk, v začetku nam sprehajanje v spodnjem perilu pred množico ni najbolj domača stvar, vendar je vse del poklica. In vse ostaja na profesionalni ravni. Na moji fakulteti vsak dan gledaš in rišeš gola telesa. Od mladih ljudi do starejših, žensk, moških, vidiš najrazličnejše ljudi in skozi risanje zelo spremeniš pogled na stvari. Lahko bi rekla, da je v umetnosti več golote kot kjerkoli drugje. Vendar vedno na estetski način ali na konceptualni ravni. Večina ljudi tega pač ne razume in ne bo nikoli razumela. Ljudje smo različni. Sama sem raje na lepih in kvalitetnih fotografijah v Playboyu, pod katerimi je podpisan dober fotograf z dobrim konceptom, kot da bi se na pol razgaljena fotografirala s telefonom doma v kopalnici. In ne obsojam nikogar, želim samo narediti primerjavo, da me bo lažje razumeti.
Ste imeli kaj besede pri konceptu in sceni?
Z Alešem sva začela govoriti o projektu, editorialu za Playboy. Seveda sem vedno spremljala njegovo delo in s tem tudi editoriale, ki jih je naredil za Playboy, vendar v nobenem nisem videla sebe. In oba sva se strinjala, da bi poskusila narediti nekaj drugačnega. Ne vidim se kot Playboyevo dekle ali zajčico. Želela sem, da bi fotografije predstavljale mene, takšno, kot sem, in z Alešem sva našla koncept, ki malo diši po modi, razkriva ravno dovolj in ohranja mojo osebnost.
Je bilo kaj treme?
Imela sem nekaj treme pred fotografiranjem. Pri odločanju, ali bi ali ne bi. Seveda sem se o tem pogovorila z osebami, ki mi v življenju nekaj pomenijo. Moja mami je najbolj kritična oseba, kar se tiče mojega dela, in tudi tokrat je bilo tako. Veliko ljudi izhaja iz predsodka in predstave o tem, da so v Playboyu objavljene le ekstremno erotične fotografije, ženske, ki imajo veliko košarico, in na splošno ženske, 'ki imajo kaj pokazati'. Mene je to še dodatno podžgalo pri razmišljanju o tem. Imela sem nekaj treme pred sabo, in ker je vse potekalo zelo na hitro, se nisem ukvarjala z večtedenskimi pripravami, da bi se spravila v 'dobro' formo, da bi bila za teh nekaj fotografij videti 'popolno'. Takšna, kot sem, sem, nisem želela razmišljati o tem, kaj bi spremenila na sebi, kaj bo treba naknadno popravljati, kakšna si želim biti, da bom dovolj 'popolna' za vse. Z Alešem sva skupaj ustvarjala fotografije, zaupala sem mu presojo o pozah, svetlobi ter na koncu pri skupnem izboru fotografij. Zanimalo me je, kakšna bom, ali si bom všeč. Med fotografiranjem pa nisem imela treme.
Ste nad rezultatom navdušeni?
Z rezultatom sem zadovoljna. V Italiji nam je malce nagajalo vreme in smo morali veliko improvizirati. In zato je moje navdušenje še večje. Marsikdo bo pogledal samo fotografijo, jaz in ekipa pa vemo, kaj je v ozadju, koliko dela je bilo vloženega, idej, kako smo lovili zadnje žarke svetlobe, kako je bilo na trenutke mrzlo, ko je nagajalo vreme ... Vse te stvari skozi moj pogled dopolnijo fotografijo in nad določenimi slikami sem res navdušena. Imam nekaj svojih najljubših, Aleš ima v izboru kakšno svojo fotografijo, ki je po njegovem mnenju najbolj uspela, in upam, da bo vsak našel kakšno svojo, ki ga bo vsaj za trenutek navdušila.
Se kaj bojite odzivov?
Če sem iskrena, me odziv ne zanima preveč. To sem naredila zase. Vem, da bo veliko negativnih komentarjev, veliko ljudi si bo mislilo svoje. Pripravljena sem na zlobne provokacije in tisoč različnih mnenj. Ljudje z distance, ki me ne poznajo, si bodo mislili, da potrebujem pozornost, drugi, da potrebujem denar, tretji bodo rekli, da nimam več kaj drugega početi. Sama pravim: gradim svojo kariero, imam službo, študiram, zadovoljna sem s svojim življenjem. Če bi potrebovala pozornost ali imela potrebo po tem, da se pokažem svetu, bi to že naredila, tako kot večina deklet na Facebooku, ali pa bi že prej pristala v rumenem tisku na podlagi bolj ali manj 'zanimivih' fotografij. Fotografije za Playboy so tako kot vsako drugo modno fotografiranje moj projekt, ki je del moje službe in del mojega veselja ter strasti z nekaj večje teže zaradi golote. Menim, da so fotografije tako zame kot za Playboy posebne, ker so drugačne. Ne želim, da bi bile vsem všeč in da bi imeli vsi pozitivno mnenje o njih, a zadovoljna bom, če bo majhen procent ljudi znal v njih videti nekaj več. Še posebej, če jih bodo morda celo pogledale predstavnice nežnejšega spola in se bo še kdo strinjal z mano, da lepota golote in stvar Playboya ni samo v velikih umetnih prsih, veliko ličila in provokativnih pozah ter da je naravno lahko tudi estetsko. Popolnoma pa razumem, da ima vsak svoj okus, in že na splošno ne moremo ugajati vsem. Ko pride do zadeve, kot je Playboy, se razkol med enim in drugim samo poveča. Kar pa me ne skrbi.
Vas fant Črt Slavec, sicer fotograf, pri tej potezi podpira?
S Črtom še nisva bila par, ko sem se odločila za to in ko so fotografije nastajale. Če bi bila, bi se seveda želela pogovoriti tudi z njim. Pa ne samo o tem, od zdaj naprej se bom velikokrat pogovorila z njim ali se obrnila nanj, saj ima veliko izkušenj, ogromno stvari ve, je inteligenten, ni sebičen, in če obstaja oseba, na katero se bom obrnila, je to on. S Črtom se pri delu ne omejujeva, oba podpirava drug drugega, kar se mi zdi zelo pomembno. Lažje je, saj oba delava na enakih oziroma podobnih področjih, zato razumeva drug drugega. Sicer najina zveza še ne traja dolgo, vendar mu popolnoma zaupam. Veliko mi pomeni, da me podpira pri stvareh, ki jih delam, prav tako pa mi bo po drugi strani pomenilo veliko, če me bo v kakšni življenjski situaciji postavil na realna tla in me ne bo brezpogojno podpiral, če bo videl, da nekaj ni dobro zame. In takrat ne bom brezglavo silila po svoje, vendar ga bom poslušala in upoštevala, saj vem, da mi želi dobro.
Napisala: Ana Fetih
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
