Nuška Drašček: Prvič ločena od sina

Pevka Nuška Drašček Rojko je v mesecu dni obiskala kar 11 evropskih mest, v katerih je nastopila z operno divo Ano Netrebko. Čas od začetka novembra do začetka decembra je tako preživela na poti, in čeprav je bila izkušnja nepozabna, je zadnji teden 'trpela' zaradi domotožja.

Turnejo so začeli s koncertom v Ljubljani, nato pa so obiskali še Stuttgart, München, Amsterdam, Pariz, Frankfurt, Berlin, Nürnberg, Essen, Prago in Dunaj.

Story: Ste prvič toliko časa preživeli ločeni od svoje družine?

Res je, nikoli še nisem bila tako dolgo zdoma. Dnevni urnik je bil zelo natrpan, tudi proste dneve sem izkoristila za učenje novega repertoarja, vendar so vseeno prišli trenutki, ko sem sina neizmerno pogrešala. Prvih 14 dni je bilo 'lahkih', saj sem bila poleti zaradi seminarja že odsotna dva tedna, tretji teden je bil malo težji, zadnji teden pa me je že močno mučilo domotožje. Sicer smo se videli po Skypu, vendar to ni isto. Ko smo nastopali na Dunaju, sem bila že tako nestrpna, da sem se želela kar zapeljati domov, ker smo bili tako blizu.

Story: Torej se je vaš mož Miha izkazal v vlogi očeta in mame hkrati?

Tudi on je imel tudi veliko nastopov s Perpetuum Jazzile. Na srečo v takšnih trenutkih na pomoč priskočijo stari starši. Sicer pa Miha s tem, da bi sam poskrbel za sina, nima nikakršnih težav. Pozna se, da prihaja iz družine, kjer je najstarejši izmed petih otrok, zato je pogosto skrbel za svoje mlajše brate in sestre. Je zelo praktičen človek in nobeno delo mu ni tuje, v vsaki vlogi se izredno hitro znajde.

Story: Kaj ste naredili najprej, ko ste prišli domov?

Ne boste verjeli, ampak takoj, ko sem prestopila prag stanovanja, sem odložila kovčke in se odpravila spat. Na Dunaju, zadnjem mestu turneje, sem namreč zelo slabo spala, saj smo imeli izredno mehke postelje. Najprej sem nadoknadila nekaj uric neprespanih noči, ko sem vstala, pa me je čakala gora umazanega perila. Vrnila sem se v soboto, Luka pa je iz Radeč prišel v nedeljo, tako da sem lahko ves dan posvetila samo njemu. Res sem bila vesela, ko sem ga videla po tolikem času.

Story: Kakšno pa je življenje na poti? Se bi lahko navadili takšnega tempa, da se selite iz mesta v mesto, menjate hotele in živite iz kovčka v kovček?

Tokratna izkušnja je bila nepozabna predvsem zaradi narave nastopanja. Kar pa zadeva samo potovanje, je pa zgodba malce drugačna. Hotelske sobe sčasoma postanejo vse enake, še okus hotelskih zajtrkov je na koncu povsod enak. Noben luksuz se ne more primerjati z udobnostjo tvojega doma. Vseeno pa razsežnost celotnega projekta poplača vse te malenkosti, ki so zame popolnoma postranskega pomena. Veliko več mi pomeni to, da sem na odru stala s tako vrhunsko ekipo, kot so komorni zbor in člani slovenske filharmonije, lepo je imeti ob sebi poznane obraze, prav tako pa so bili seveda vrhunski tudi solisti. Lahko rečem, da nam ni bilo nič hudega, lepo so poskrbeli za nas. (smeh)

Story: Ste se zaradi tega počutili, da imate kakšen višji 'zvezdniški' status?

Vse je bilo na nivoju, od tega, da nas je vedno pričakal voznik, ko smo pristali na letališču, do tega, da so bili moški, tudi tisti v ekipi, zelo pozorni in nam ženskam vedno odpirali vrata. Tako so nas resnično razvajali. Organizacija je bila na najvišji ravni, nobenih skrbi nismo imeli in smo se lahko popolnoma posvetili le nastopom.

Story: Kakšen občutek pa je stati na odru s takšno operno divo, kot je Ana Netrebko? Z njo ste preživeli ves mesec ...

Zunaj koncertnih dvoran smo se bolj malo videli, saj je večkrat odšla domov na Dunaj. Družili smo se predvsem na večerjah, je izredno prijazna, neproblematična in skrbna, tako da sem že na prvih vajah v Ljubljani na odru začutila njeno pozitivno energijo.

Story: Imate v takšnih trenutkih kaj več treme kot sicer?

Še največ treme sem imela na prvem nastopu v Ljubljani, predvsem zaradi domačega občinstva, potem pa se sčasoma vpelješ v neko rutino, spoznaš samega sebe in kakšna priprava na nastop ti najbolj ustreza. V tem mesecu sem se res ogromno naučila od ljudi, ki so že dolgo v tem poslu, ves čas sem opazovala, kako stvari potekajo, tako da sem pridobila izredno veliko novega znanja in izkušenj.

Story: Imate tik pred odhodom na oder kakšen ritual?

Kakšnega posebnega rituala nimam, mi je pa zelo pomembno, kdaj se upojem in da imam pri tem mir. Da me med pripravami in ličenjem nihče ne moti, se pa seveda kakšnega pogovora ne branim, le da je jakost glasu malce nižja, vsekakor pa poskušam biti čim bolj tiha. Verjamem, da je to zelo težko verjeti. (smeh)

Story: Čeprav je bilo na prvem mestu delo, ste si vzeli nekaj časa tudi za ogled turističnih znamenitosti, kajne?

Svoje turistične izhode sem prilagodila vremenu, ki nam ni bilo vedno najbolj naklonjeno. V Amsterdamu sem zaradi močnega vetra raje ostala v hotelu, saj nisem hotela tvegati prehlada, tudi v Berlinu je bilo preveč mraz za kakšno daljše pohajkovanje po mestu, v Parizu pa sem seveda obiskala središče mesta. Tega ne bi zamudila za nič na svetu, saj ima mesto resnično posebno energijo in zato se vsakič, ko sem tam, vsaj sprehodim po glavnih ulicah.

Napisala Anja Kontrec