Priljubljena in sveže poročena televizijska voditeljica Ota Širca Roš se je v začetku tedna odpravila na zaslužen dopust. Vedno zabavna Ota si je pred pakiranjem kovčkov vzela čas za za nas in se v prvem intervjuju po poroki samo za Leo iskreno razgovorila o spremembah, o poročnem potovanju, o dopustu, pa tudi o tem, kako je kmalu po poroki postala »izbrisana«...
Lea: Poroka je za vami, ste si zdaj že opomogli po vsem poročnem 'cirkusu', v katerem ste bili zadnjih nekaj mesecev?
Ota: Uf, ja, se mi zdi vse skupaj že tako daleč ... In dopust je pomagal.
Lea: Verjetno vam gre to vprašanje že pošteno na živce, ampak vseeno ... Zdaj ste žena poročena, je občutek kaj drugačen?
Ota: Ja. Predvsem mi gre na živce, da Ota Roš uradno ne obstaja, zato dokumenti sploh niso več veljavni ... Z zamudo seveda to urejam. (smeh) Je pa Ota Širca Roš v resnici še vedno ista in srečna. Sprememb, razen birokratskih, ni, le to, da je za nama najlepše doživetje do zdaj.
Lea: Z izbrancem Borutom Širco sta skočila v zakonski jarem pred dobrim mesecem dni. Predvidevamo, da je tudi poročno potovanje že za vama ...
Ota: Prej poporočni oddih. Takoj po poroki sva se za teden dni odpravila v čudovito Toskano, zares idealen kraj za oddih. Prečesala sva jo po dolgem in počez, pojedla in popila vse, kar nama je prišlo pod roke, in prav po etruščansko uživala. Poročno potovanje pa drugič.
Lea: Torej vaju pravo poročno potovanje še čaka? Kam pa bosta pobegnila, če ni skrivnost?
Ota: Jeseni se bova z nahrbtniki odpravila v Afriko. Nekam na vzhod, te strani neba črne celine še nisva obdelala. Natančne načrte bova naredila na morju. Gotovo pa bo v potovalnem načrtu dvotedensko potepanja z nahrbtnikom po divjini in nekaj dni poležavanja.
Lea: Kaj pa poletni dopust? Bili ste torej že na oddihu, vas v avgustu čaka še kak oddih?
Ota: Vem, dolgočasna sem že, ampak greva spet na Bol na Brač. Na pravi, malo daljši dopust, s poležavanjem, branjem, deskanjem, kupila sva si tudi desko za stand up paddle ... Dobra družba pa je v Zoo Stationu na plaži nekaj samoumevnega ... (smeh)
Lea: Kot je znano, vaju z Borutom veže poseben trenutek na Bol. Za kaj točno gre?
Ota: Pred 14 leti sva se tam spoznala in pozneje tudi redno srečevala. 'Ljubav je Bol, a Bol je na Braču', je nekoč zapisala domačinka, mama mojega prijatelja. Besedna igra, ki je bila za naju usodna in prav nič boleča. (smeh)
Lea: Med prijatelji ste znani tudi po nenavadnih dogodivščinah, ki se vam zgodijo na potovanjih. Kaj pričakujete, da vas čaka tokrat?
Ota: Kot vedno pravim, pričakujem, da vam bom lahko povedala precej nenavadnih dogodivščin, ko se vrnem. Imam eno tako srečo, ki me vedno spravi v kakšno zagato s sicer srečnim, običajno komičnim koncem. Tisti, ki me poznajo, radi rečejo, da imam včasih več sreče kot pameti. Drži. Pa kaj ni to najbolje? :)
Lea: Kaj pa sončenje in paparaci? Vas ni strah, da bi vas ujeli zgoraj brez?
Ota: Ne, ni me strah. Prvič zato, ker se že dolgo ne sončim zgoraj brez, drugič pa, ker sem prepričana, da na redakcijo dobite dovolj fotografij, na katerih se zelo z veseljem nastavijo dame, ki so svoji 'punci' tudi drago plačale in ju je pač vredno razkazovati ...
Lea: Glede na to, da ste velika ljubiteljica potovanj, boste zdaj, ko ste poročeni, kaj manj potovali ali to področje ostaja nespremenjeno?
Ota: Mislim, da se to pri meni nikoli ne bo spremenilo. Imam srečo, da je Borut ista ciganska duša kot jaz, potovanj nama ne bo manjkalo, še vedno pa si bom vzela čas za kakšen skok z nahrbtnikom v družbi sestre in prijateljic.
Lea: Kaj pa vaša radijska kariera? Znano je, da ste pred letom dni nehali delati na Radiu Antena. Pogrešate kaj radijski mikrofon?
Ota: Radijski mikrofon neskončno pogrešam kot pogrešam tudi urice v studiu, ki sva jih preživela s sovoditeljem Rokom Ostrežem. Za mikrofonom se stke neka posebna vez, ki ostane za vedno, sovoditelja spoznaš do obisti in dovoliti moraš, da te on spozna do točke, ko točno ve, kaj boš rekel, kako reagiral, skratka – bereš si misli. Tudi za to je kriv mikrofon. Radio ti zleze pod kožo, rada ga imam in ostal bo moja prva ljubezen. Tudi druge radijce pogrešam. Ampak kam pa pridemo, če se ne premaknemo? (smeh)
Lea: Kaj pa vaši načrti za naprej?
Ota: Najbolj zoprno vprašanje. (smeh) Nimam kakšnih velikih načrtov. Vedno sicer poskrbim za varno dolgoročno prihodnost, kot se le da, priložnosti pa iščem v trenutnih navdihih in 'naključjih', ki mi prekrižajo pot. Nočem biti klišejska, ampak zares raje uživam v poti kot v cilju.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"