Peter Poles: Poker ni na prvem mestu

Vir: Govori.se
16. 3. 2012

Televizijskega voditelja Petra Polesa nikoli ni bilo strah, da bi ga poker zasvojil, čeprav je na začetku ogromno časa preživel za računalnikom. Zaveda se, da se lahko s pokrom zasluži velike vsote, vendar za zdaj ostaja le ljubitelj pokra.

Story: Kdaj vas je začel zanimati poker?

Poker igram približno pet let. Pritegnil me je, ko je Daniel Negreanu v enem prvih pokeraških posnetkov, ki sem jih videl, vstal izza mize in vsem soigralcem v igri napovedal, kaj imajo v rokah - in imel prav. Ampak verjetno se je zame vse skupaj začelo, ko sem s staro mamo kot otrok igral šnops. Takrat me je lahko pomirila samo tako, da sva igrala karte … Ali pa z evrokremom. (smeh) Ko je bilo slabo vreme, sva vedno kartala. No, druga stara mama pa je ljubila rek: Kartenšpilavci so vražji delavci. Še staremu očetu je zakurila šah, ker so s prijatelji preveč igrali. Škoda, ker se mi zdi, da takšne igre človeka na neki ravni razvijejo. Pri pokru moraš nujno sprejemati odločitve z omejeno količino informacij - prav tako kot v življenju.

Story: Zakaj vam je poker tako všeč?

Že prej nisem imel težav s komunikacijo, zdaj pa se mi zdi, da je še lažje, saj sem postal veliko bolj pozoren na subtilne znake, govorico telesa. Všeč mi je, ker izostri te čute, poleg tega pa je odlična igra za druženje s prijatelji. Imam družbo, zaradi katere sem tudi začel bolj resno igrati poker, igramo že nekaj let, vsak ponedeljek. En podaljšan vikend spomladi si potem rezerviramo za druženje na reki (Soča, Kolpa), pozimi pa skupaj smučamo. Smo super ekipa, pa še naše boljše polovice se odlično razumejo. Poker tudi omogoča velike zaslužke na spletu, ampak za to se je treba res zelo poglobiti, prebrati kakšno knjigo, biti potrpežljiv, imeti čas in predvsem željo preživljati poslovni čas za računalnikom.

Story: Tudi sami veliko časa preživite za računalnikom in igrate poker?

Ne, včasih si vzamem nekaj ur, ampak to se zgodi redko, na primer enkrat na 14 dni. Je pa res, da sva zdaj z Danielom Bavcem postala člana skupine Poker Stars, zato bova malo več igrala na spletu in se udeleževala posebnih turnirjev.

Story: Katera lastnost je pomembnejša, da postaneš dober igralec pokra: nadarjenost, znanje ali psihološko branje ljudi?

Gre za kombinacijo, preplet več stvari. Imeti moraš dobro matematično podlago, dobro je, če prebereš kakšno knjigo in se seznaniš z različnimi teorijami in pristopi, potem pa moraš preprosto sesti za mizo in veliko igrati. Tam potem spremljaš vzorce stav nasprotnikov in poskušaš pri svojih odločitvah upoštevati čim več takrat pomembnih dejavnikov: koliko denarja imaš, koliko denarja ima tvoj nasprotnik, kje kdo sedi, kakšne karte so na mizi, kako je tvoj nasprotnik stavil skozi odigrano igro, kaj pomeni potna sraga na njegovem čelu in podobno. V končni fazi je poker igra denarja, ki se igra s kartami. Ko sedeš za mizo neznancev, namreč nikoli ne veš, koliko nekomu pomeni 100 evrov. Za nekoga to ni nič, za koga drugega pa skoraj vse.

Story: Je vašim prijateljem zdaj, ko ste že bolj izkušeni v pokru, neprijetno igrati z vami?

Ah ne, saj nisem profesionalni igralec. Sem ljubitelj pokra, ki igro tudi študira, zato se mogoče sem in tja pokažejo neke prednosti. Vendar se s prijatelji skupaj razvijamo kot igralci, zato bi vsakemu, ki ga to zanima, priporočal, da se začne s pokrom ukvarjati zaradi družabnosti, ne pa zato, da bo kaj zaslužil, in naj najprej ugotovi, ali je to sploh nekaj zanj.

Story: S prijatelji igrate za denar?

Seveda, ampak za majhne zneske. Nekaj vsaj potencialno pomembnega mora biti v igri, sicer bi vsi vedno igrali do konca, nihče ne bi odstopil, in to ne bi bila prava igra.

Story: Se zdaj, ko igrate poker, lažje in hitreje odločate v vsakdanjem življenju?

Mogoče res. Za tiste pomembnejše odločitve si seveda vzamem malo več časa, pri manjših pa se odločam veliko hitreje. Sem tudi bolj pozoren na detajle in posledično tudi bolj zadovoljen s svojimi odločitvami.

Story: Nekateri težko nehajo igrati poker, ko enkrat začnejo. Ali ta igra po vašem mnenju zasvoji?

Vsaka stvar lahko zasvoji, a če se ga lotiš kot prijateljske igre, te poker ne zasvoji. Že večkrat sem bil tudi po cel mesec brez, pa se nisem nič tresel. (smeh) Zasvoji te verjetno takrat, ko začneš dobivati res velikanske količine denarja, ampak  tudi v drugih, zelo donosnih službah bi verjetno delal nadure. Sicer pa me nikoli ni skrbelo, da bi me poker zasvojil.

Story: Se je vaša družina, ko ste začeli igrati, bala, da vas bo poker prevzel?

Mojo mamo še vedno malo skrbi, ker si je verjetno na začetku vse skupaj malo narobe predstavljala. Ko sem začel igrati, sem mogoče res malo preveč igral na spletu. In če si ne narediš nekega urnika, to res ni dobro. Ampak takrat sem imel pač tako obdobje, in to sem moral doživeti, da sem se igre naučil. Če igraš vse noči in greš spat ob šestih zjutraj, ti poker resnično lahko uniči življenje. Čez dan si kot zombi, ker nič ne spiš, in to ni zame, sploh zdaj, ko imam družino. Poker pri meni ni na prvem mestu.

Story: Bi si želeli nekoč profesionalno igrati poker?

Želel bi si tako, da bi šel na tekmovanje na Bahame, kjer bi si priigral dva milijona, in to bi bila moja profesionalna pokeraška kariera. (smeh)

Story: Glede na to, da se trenutno ukvarjate s promocijo knjige in ustvarjanjem X Factorja, ste verjetno zelo zaposleni,

kajne?

Zdaj imam res kar poln urnik in glavo. Ampak moj moto je, da takrat, ko delam, delam na polno, ko pa ne delam, pa ne delam na polno. To mi res pomaga. V svoj urnik si vključim tudi zasebno življenje, ne le dela. Tako poskušam do treh vse urediti za službo, da grem lahko potem po hčerko v vrtec in popoldne preživim z družino. Zvečer je pa potem še velikokrat kakšna prireditev ali predstava ... ali igra …

Story: Ali kdaj zavrnete kakšen projekt ali morate kot samozaposleni sprejeti večinoma vse?

Seveda. Če nimam časa, projekta ne morem sprejeti. Nekatere projekte pa zavračam, ker se trenutno ne vidim v njih oziroma sem jih mogoče že malo prerasel; na primer študentske zabave. Kot animator in vodnik sem začel in včasih mi je bilo to super delati, zdaj pa sem nekako prešel to fazo.