Polona Požgan iskreno o vzponih in padcih

Polona Požgan (foto: Mediaspeed) Mediaspeed
Vir: Story
10. 4. 2014

Potem ko je voditeljica Polona Požgan čez noč ostala brez službe na Radiu Center, so zanjo prišli težki trenutki, ki pa jih je uspešno prebrodila. Po vzponih in padcih je bila odločena, da se vrne nazaj na sceno, kar ji je tudi uspelo, saj je pred dnevi zaživela kot neustrašna alfa samica. 

Po umiku z Radia Center ste dejali, da bo najprej čas za dopust, a kot vidimo, ste bili kljub temu polno zasedeni. Ste sploh imeli kaj dopusta in počitka?

Najprej bi želela končati ugibanja, zakaj nisem več na radiu. To je namreč še vedno najpogosteje zastavljeno in tudi najmanj priljubljeno vprašanje v mojem vsakdanu. Z radia se nisem umaknila, ampak so me umaknili. Konkretnega razloga, zakaj se je to zgodilo, ne poznam, vendar je vsaka stvar za nekaj dobra, in tudi ta je bila. Do danes nisem imela dopusta. Skrbeti sem morala za finančno preživetje, za to, da sem se znala zelo hitro prilagoditi novim razmeram. Ta teden bom prvič prosta tri dni in z Maksom jih bova preživela na morju. Sicer sem pa imela ves čas občutek, da moram pokazati in dokazati, predvsem sebi, da znam 'plavati tudi sama'.

Na sceno ste se torej vrnili v velikem slogu, le da ste radijski mikrofon zamenjali za gledališki oder ...

Hm ... Sicer sem vedela, da se bom tako ali drugače vrnila. Vmes sem zavrnila dva televizijska projekta in en radijski, prejšnji teden pa sem se odločila, da se vrnem tudi pred radijski mikrofon. Žal še ne morem povedati, pred kateri, ker dogovori še potekajo, se pa veselim, da se vračam tudi na to področje. In nikamor ne bi šla raje kot tja, kamor grem. (smeh)

Ves ta čas ste pripravljali novo monokomedijo Alfa samica, ki ste jo pred dnevi tudi premierno predstavili. Ste namenoma skrivali ta projekt?

Nisem ga skrivala namenoma, to sem si želela že dolgo. Bolj je šlo za to, da sem želela zbrati vrhunsko ekipo, zato je trajalo nekoliko dlje. In sem jo zbrala. Janja Vidmar je pisateljica, ena od najbolj branih v Sloveniji, Matjaž Latin, ki je Alfa samico režiral, pa je tako ali tako poglavje zase. Z nikomer drugim ne bi delala raje kot z njim, ker imava oba malo čuden smisel za humor. (smeh)

Polona Požgan

Po uspešni predstavi Bitka med spoloma, ki sta jo igrala s Sašem Pappom, ste si kar nekaj časa želeli sami stati na odru. Zakaj ta želja?

Potem ko so me na radiu 'pacali' in se odločali, kaj bi z mano, če sploh kaj, sem se odločila, da želim na svojo pot, na pot, na kateri bom iz sebe lahko dala to, kar sem že dolgo želela. In s predstavo Alfa samica to dejansko naredim. Iskreno in neposredno. V predstavi je tudi vsebinsko tako velik del mene in mojega razmišljanja, da se lahko na oder postavim popolnoma suvereno. V odzivih publike pa blazno uživam.

Kaj je odločilo, da niste 'stisnili repa med noge' in se odločili za ta izziv - stati sama na odru?

Življenje je prekratko, da bi človek stiskal rep med noge. Ali pa da bi se pustil ovirati drugim oziroma se preveč ozirati na njihovo mnenje. Bili so časi, ko so mi poskušali oprati možgane z vsiljevanjem zamisli, kaj jaz sem in kaj nisem. Šele ko sem z razdalje pogledala na preteklih sedem let, sem ugotovila, kako bizarne so bile nekatere stvari. Da o ljudeh ne govorim.

Zdaj se torej posvečate predstavi Alfa samica. Čeprav naslov sam pove dovolj, bom vseeno vprašal, o čem govori predstava?

O ženski. Njenem življenju. Njenem vsakdanu. Njeni ljubezni, njeni službi, njeni vpletenosti v posel, v politiko, v državo. Najljubši mi je konec predstave, ki je očitno dovolj ganljiv, da ga na pravi način začuti tudi publika.

Pa se imate tudi sicer za alfa samico?

Ne, doma sem muca. (smeh)

Ste prepričani? Nekaj je že mora biti v vas ...

Pa ne bi rekla, da sem alfa samica. Sploh ne. Poročena sem z glasbenikom, ki je strašansko liberalen in neverjetno strpen do vseh mojih življenjskih podvigov. Še tiste reči, ki so zame 'na meji', se njemu zdijo normalne.

Ampak veliko ste črpali iz svojih izkušenj ...

Ja, veliko. Ne samo iz lastnih oziroma izkušenj moje družine, temveč tudi izkušenj tistih, ki so mi blizu. Zdi se mi, da se kar nekaj meni bližnjih najde v predstavi. Zadnjih šest mesecev sem vestno pisala vse, kar so izustile moje prijateljice in ob čemer sem se nasmejala. (smeh) Janja Vidmar pa je bila tista, ki je znala vse povezati v celoto in seveda dodati tudi svoje izkušnje.

Je res, da odpirate tudi klub alfa samic ali je to zgolj govorica?

(smeh) Predlogov je veliko, ravno danes so me spraševali, ali bom res kandidirala na volitvah. Glede na to, da sem svojo 'alfa turnejo' šele dobro startala, ostaja vse odprto. (smeh)

S predstavo že veselo nastopate po Sloveniji, kajne? Zanimanje je torej veliko ...

V slabih dveh tednih sem nagovorila 2.400 gledalcev, začela sem s Festivalno dvorano Maribor, kjer sem imela dve predstavi zaporedoma, nadaljevala z dvema predstavama v meni ljubem mariborskem KGB-ju, zdaj pa potujemo po različnih krajih Slovenije.

Polona Požgan

Ste si zadali 'številko' ponovitev, ki jo želite doseči?

Igrala bom na dolgi rok. Zdi se mi, da bom lahko krila na polno razprla šele jeseni.

Kdaj bo torej čas za dopust, glede na to, da imate spet polne roke dela?

Dopust ni odvisen samo od mene, ampak tudi od moža Primoža oziroma od skupine Tabu. Slednji začenjajo aprila predstavljati avtobiografski muzikal, ki se bo prav tako izvajal po različnih teatrih po Sloveniji. Glede na to, da je najin Maksi še v vrtcu, sva se odločila, da Primožev kombi preuredimo v avtodom in z njim potujemo po svetu ob vsakem prostem dnevu. (smeh)

Ali kaj pogrešate radijski mikrofon?

Ja, zelo. In hkrati ne tako zelo, da bi se nepremišljeno odločala za različne preveč komericalno naravnane ponudbe. Radio je in bo moja strast, priznam pa, da ga od radijskega odhoda pa vse do danes še nisem poslušala. Ali se je kaj bistvenega spremenilo? (smeh)

Sicer pa vam ni dolgčas, saj imate tudi 'redno službo' v lastnem podjetju. Kaj delate?

Že nekaj let imava s prijateljico in sodelavko Mojco L. Pehant, s katero zadnjih 15 let preživljam poslovne pa tudi osebne vzpone in padce, podjetje. Obe sva edinki in med nama je nekakšna sestrska ljubezen. Še ko sva bili obe na radiu, sva delali tudi v najinem podjetju, odkar nisva več tam, pa sva 'kuhani in pečeni' v pisarni. Zadnje mesece sva se nagarali za nekaj let vnaprej, ampak gre nama bolje, kot sva upali sanjati. Predavava komunikacijo, retoriko, organizirava in izvajava dogodke ter skrbiva za PR občin, podjetij in posameznikov.

Pa sicer, je še kaj novega pri vas?

Ni. In si tudi ne želim, da bi bilo. (smeh) Zadnjega pol leta je bilo vse v znamenju 'novega'. Z družino sem se preselila v novo hišo, z Mojco v nove pisarne, zagnala sem nov posel, skupaj z meni ljubimi ljudmi ustvarila novo predstavo in začela pisati neko novo poglavje v življenju. Bilo je od žalosti do smeha, na srečo ni nikoli zmanjkalo upanja, da prihajajo boljši časi. In ničesar si ne želim bolj, kot da tako tudi ostane. Z vzponi in padci vred. (smeh)

Napisal: Nejc Simšič
Fotografije: Mediaspeed

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

StorySTORY 15/2014

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story Story 15/2014

Story Story 15/2014, od 02. 04. 2014