Polona Požgan: Vsega se lotevam strastno

Story: Video Kriza Style je bil zares odmeven. Sta s Sašem gonilna sila teh idej?

Uspeh je vselej rezultat ekipnega dela. Če me sprašujete konkretno za Kriza Style - besedilo sta napisala Slon in Sadež oziroma Jure in Igor, video pa je dodelala celotna ekipa jutranjega programa, v katero spada trop prijaznih, zabavnih in že dopoldne zelo zaspanih posameznikov. (smeh) Mediji imamo to moč, da lahko ljudi motiviramo in spodbudimo, da začnejo razmišljati o kakšnem problemu. Najino poslanstvo, ki ga opravljava zjutraj pred radijski mikrofonom, je, da motivirava ljudi. Ko jih spraviva v dobro voljo, sva svojo nalogo uresničila. Ljudje se dandanes spopadamo s težavami, za katere si pred nekaj leti nismo niti mislili, da se bomo ukvarjali z njimi. Že 15 let delam na radiu in toliko e-pisem s prošnjami za pomoč, kot jih dobivam v zadnjem času, nisem še nikoli. Kriza Style je v pravzaprav parodija na vse, ki nam v zadnjih letih 'lepšajo' življenje oziroma ga - s svojimi polnimi bančnimi računi - lepšajo predvsem sebi.

Story: Vas potem ta pisma zelo prizadenejo? Ste že od nekdaj tako občutljivi za težave drugih?

Seveda. Verjamem, da je to tudi posledica vzgoje. Mislim, da najini poslušalci vedo, da sva tista, na katera se lahko obrnejo. Dejstvo pa je, da vsem ne moreš pomagati. V zadnjih dveh, treh letih sva pomagala številnim ljudem, tako materialno kot z moralno spodbudo.

Story: Potem ste bili zagotovo v šoli tista, ki ste sošolce tudi inštruirali ...

No, nisem bila ravno devica Marija. (smeh) Če lahko nekomu pomagam, potem mu pomagam in tukaj ni prostora za razmišljanje, ali bi danes ali pa morda danes ne bi. V časih, v katerih živimo, je sicer prepogosto drugače. Ljudje težko pomagamo drug drugemu, ker moramo najprej poskrbeti zase oziroma za lačna usta, ki jih imamo doma. Težko pomagaš, če je hladilnik prazen, elektrika izključena, na mizi pa kup opominov za neplačane položnice. Jutranji program Radia Center velikokrat služi kot portal za dogajanje v Sloveniji. Ljudje kličejo, povedo svoje mnenje, potarnajo, pohvalijo, se nasmejejo, zjočejo ... Prek teh pogovorov in želja, ki jih imajo naši poslušalci, opažam, da se v Sloveniji vse bolj 'gradita' dva pola. Nekateri so zgoraj, za njihove eksistenčne potrebe je poskrbljeno, njihove želje spadajo že pod kategorijo 'luksuz', drugi pa so spodaj. Ti potrebujejo pomoč vseh tistih, ki nam dnevno ni treba razmišljati, kaj bomo jedli, če sploh kaj. Danes je že to privilegij.

Story: Se vam kdaj zgodi, da se zamislite, koliko energije pravzaprav nekateri vlagajo v to, da pomagajo drugim, zdi pa se, kot da ni učinka?

Kozarec napolniš po kapljicah. Je pa vprašanje, kako vse skupaj vpliva na tistega, ki želi pomagati, in tistega, ki pomoč potrebuje. Sprejeti pomoč ni vselej preprosto. Starši včasih svojo stisko skrivajo pred otroki. Moški si poraz na finančnem področju priznajo teže kot ženske. Navadno so ženske tiste, ki iskreno povedo, kakšne so razmere pri njih doma, tiste, ki priznajo, da so prišle do točke, ko mora njihovi družini pomagati nekdo drug.

Story: Če se vrneva k vaši izjavi, da niste bili ravno devica Marija ... Ste bili problematična najstnica?

Nikakor. Premalo problematična ... (smeh) Bila sem pridna učenka in moji straši skoraj niso imeli težav z menoj, brez večjih težav sem naredila gimnazijo in dve fakulteti. Mama mi je nekoč rekla, da se je samo dvakrat v življenju vprašala po mojem zdravju. Prvič, ko sem prišla domov z  obrito glavo. Obrila sem si dolge lase in hkrati sem si v Benettonu kupila tudi živo rumen puli. To se mi je zdelo neznansko kul. (smeh) Drugi šok za mojo mamo pa je bil, ko sem v gimnaziji začela kaditi. In ne bom nikoli pozabila, da mi je takrat rekla, da vse stvari, ki se jih lotevam v življenju, delam strastno in da bom tudi kadila strastno in nikoli nehala.

Story: In? Je imela prav?

Upam, da ne in da bom (kmalu) nehala.

Story: Zdaj, ko ste sami mama, veste, kako zelo jo je moralo to skrbeti?

Ja, danes jo bolje razumem. Takrat se mi je zdelo, da preveč komplicira.

Story: So cigarete edini greh? Kolikor vem, sicer dobro skrbite zase in v zadnjem času ste izgubili tudi kar nekaj kilogramov?

Ne vem prav dobro, koliko. Zadnje čas ne stopim več na tehtnico. Med nosečnostjo sem se namreč zelo zredila in kar nenadoma so od poroda minila tri leta, pa še vedno nisem izgubila tistih nosečniških kilogramov. Sem se kar namučila. To je eno izmed področij, za katera v življenju ne morem ravno reči, da sem disciplinirana. Se pa trudim.

Story: Vam sin Maks pomaga pri telovadbi?

Ja, rad je zraven, najraje pri trebušnjakih. Ti se mu zdijo strašno zabavna reč ... (smeh)

Story: Vaš mož Primož je član skupine Tabu. Kdaj slišite očitke, da jih na Radiu Center preveč pogosto vrtite?

Pogosto. Če bi vprašali mojega moža, se s tem ne bi strinjal. Pri nas gre namreč vsaka pesem, preden jo začnemo vrteti, v testiranje, in to ne glede na to, ali gre za skupino Tabu ali U2. Poljubljena se veliko vrti, ljudem je očitno zelo všeč. Meni je najbolj pri srcu pesem Romanje, ki pa se očitno ni uveljavila tako zelo kot Poljubljena.

Story: Je mož, ko gre za glasbo, vaše mnenje pomembno? Slišite njihove nove skladbe pred nami? Ste s skupino kdaj na vajah?

Sicer vadijo pri nas doma, klet imamo preurejen v studio, vendar takrat potrebujejo mir in drug drugega, to je njihova služba. Moram tudi povedati, da sem precej nehvaležno občinstvo, saj imam kot dolgoletna radijka 'oprane možgane' in navadno že takoj zaslutim, ali pesem ustreza merilom za predvajanje. Glasbeniki pa naj seveda ne bi ustvarjali po tem 'marketinškem' principu. Zato moža in tabujevce spoštujem, da še vedno delajo po principu srca, in ne denarja.

Story: Imate tudi svojo pesem - Pesek in dotik ste dobili kot poročno darilo ...

Ja, najlepše darilo. Primoža sem spoznala pred sedmimi leti v Šibeniku na radijskem festivalu. Zgodbo so seveda od začetka poznali vsi tabujevci. Za najino poroko je basist Izi napisal tekst, besedilo govori o najinem srečanju, pesem pa sta v originalu odpeli Nina Vodopivec, nekdanja pevka skupine, in Tina Marinšek, sedanja pevka.

Story: Si skladbo še zdaj večkrat zavrtita? Ali samo ob posebnih trenutkih?

V bistvu si je ne. (smeh) Doma ne poslušamo veliko glasbe, saj imava s Primožem različne okuse, poleg tega pa si zvečer ne želim drugega kot tišine, saj sem ves dan obkrožena z glasbo in z glasovi.

Napisala Andreja Freyer

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ