Pred kratkim smo imeli v Ljubljani festival Panč, kjer se je izkazalo, da imamo še kar nekaj stand up komikov. Tudi Ranko Babič je že nastopal na tem festivalu, zdaj pa ima toliko drugih nastopov, da raje prepušča festivalski oder tistim, ki imajo manj izkušenj kot on. Sam je namreč eden od tistih, ki so se s stand up komedijo začeli ukvarjati že takrat, ko je bilo to pri nas še nekaj povsem novega ...
Lea: Kdaj ste se prvič zavedali, da ste smešni?
Ranko: Ko sem dobil prvi honorar za nastop.
Lea: Se raje smejite na svoj račun ali na račun drugih?
Ranko: Zagotovo raje na svoj račun. Najlažje se je smejati na tuj račun in se iz nekoga delati norca, to zna vsak. Na svoj račun se zna nasmejati samo pravi komedijant.
Lea: Kateri je bil prvi vic, ki ste ga znali pripovedovati?
Ranko: Se ne spomnim, ampak glede na to, da je bilo to verjetno še v otroških letih, je bil zagotovo kakšen o Muju in Hasu.
Lea: Kaj je pomembno za dobrega stand up komika?
Ranko: Da se ne pretvarja, da je iskren, da ne krade for od drugih komikov, da je na odru samozavesten, da stoji za svojim materialom, da je spoštljiv ven in seveda – kar je najpomembnejše – da je smešen!
Lea: Kateri svetovni zvezdniki so vas najbolj nasmejali?
Ranko: Veliko jih je, tako da bom izpostavil tiste, ki so name naredil največji vtis. To so Eddie Murphy, Bernie Mac, Jim Carrey, Dave Chapelle, Jerry Seinfeld, Jeff Dunham ....
Lea: Imate raje ameriški ali angleški humor?
Ranko: Ameriški.
Lea: Monty Phyton ali Saturday Night live?
Ranko: Saturday Night live.
Lea: Zakaj je toliko fenomenalnih komikov (Jim Carrey, Eddie Murphy ...) z leti izgubilo svoj smisel za humor? Se bojite, da bi se to tudi vam zgodilo?
Ranko: Težko je biti konstantno smešen 10, 20 let. Ti ljudje so pod nenehnim pritiskom, od njih se pričakuje, da bo vsak film uspešnica. To preprosto ne gre, ker je komedija kompleksnejša stvar, kot si lahko predstavljamo. Če samo pogledamo svojo domačo sceno ... Vsi top slovenski komiki imajo isto zgodbo. Najprej se prebijajo, da jih ljudje opazijo, potem zaslovijo in uspejo, delajo kot norci pet let brez premora, potem pa sledi padec. Že v Sloveniji ni komedijanta, ki bil car recimo 15 let, ga ni. Ljudje se te naveličajo, pridejo novi obrazi ... Če se bo meni kaj takega zgodilo? Nekoč se verjetno bo, ampak za zdaj se še s tem ne obremenjujem, saj sem v fazi rasti in moja krivulja trenutno raste. Nisem še dosegel vrha.