To poletje je komik Ranko Babić tudi varuška. Njegova partnerica Nataša je namreč po končanem porodniškem dopustu šla v službo, zato je on do septembra cele dneve z malo Tajo. Ranko pravi, da si niti predstavljal ni, da bo tako hudo, zato je zdaj prepričan, da vsi tisti, ki pripovedujejo le o lepih plateh starševstva, želijo še druge spraviti v težave! No, Ranko je prevzel poslanstvo, da tudi našim bralcem razloži, da je imeti otroka tudi zelo zelo naporno!
Story: Kako se znajdete v vlogi varuške?
Zdaj je že kar dobro, čeprav je še naporno in bo tako še mesec dni. Počutim se, kot da sem v vojski.
Story: Ali ste si kdaj predstavljali, da je to lahko tako naporno?
Neee! Najbolj grozno je, da se vsak dan ponavlja eno in isto. Če spremeniš ritem, uničiš otroku ves dan, zato se je treba držati urnika.
Story: Se počutite kot v tistem filmu, kjer se ponavlja ves čas en in isti dan?
(smeh) Tako je! Hči se zbudi vsako jutro ob pol sedmih in jaz jo takoj vzamem k sebi v posteljo, kjer spiva do devetih. S tem sem jo malo prelisičil, da imam še malo miru ... Potem pripravim zajtrk in ob desetih greva ven. Zunaj sva do dvanajstih, ko postane sonce premočno, zato greva domov na popoldanski spanec. Hčerka spi do dveh, jaz pa medtem pripravim kosilo. Včasih se ji med spanjem pridružim. Ko se zbudi, pol ure porabiva za kosilo. In tako dan za dnem ...
Story: Kaj pripravljate za kosilo? Vam je partnerica Nataša dala kakšne recepte?
Tudi hrana je bolj ali manj enaka - piščanec in zelenjava, vse skupaj pa je sesekljano. Če je le mogoče, skuham za sebe kaj drugega. Najraje ne bi kuhal nič, saj v tej vročini samo prižgem štedilnik in sem že ves moker. Kombiniram tisoč in en način, da bi se najedel in preživel. (smeh)
Story: Ali ste kaj naredili po svoje ali se držite Natašinih navodil?
Ko je bila Nataša še na porodniški, je hči vstajala ob sedmih, pri meni pa spi do devetih. Pri meni je vstajanje ob sedmih nesprejemljivo! Bil sem zelo presenečen, da z daljšim spanjem ni bilo težav ...
Story: Že prej ste bili veliko z malo Tajo. Torej to ni bil prevelik šok?
Vseeno je bil to velik šok. Zaradi narave dela sem veliko doma, vendar se prej nisem ves čas ukvarjal z otrokom, kuhala pa je predvsem Nataša. Drugače je, če dva delata eno stvar. Že po nekaj urah varstva sem ugotovil, da je to zelo naporno delo. To je tako, kot bi me nekdo peljal na gradbišče in mi dal v roke lopato. Ko bi ugotovil, da to ni težko, bi mi rekli, da moram to delati osem ur ...
Najbolj mi zamerijo fantje, ker zdaj hvalim ženske in govorim, da je to težko delo. Želijo me utišati, saj doma poslušajo samo o tem, kako jaz cenim žensko delo. (smeh) Tako sem izgubil prijatelje, ki že imajo otroke, drugi pa kar malo omahujejo, če bi jih sploh imeli! Zato pa me imajo toliko raje ženske. Ko prideva s Tajo v trgovino, me vse prodajalke pozdravljajo z 'naš očka', na sprehodih pa se družim predvsem z mamicami. Te najbolj zanima, če očku ni treba delati, da lahko pazi na otroka. Poslušam tudi veliko tračev.
Story: Nekateri moški hlinijo, da imajo otroka, da bi se prikupili ženskam ... Ali torej ženske zanimate tudi z drugega vidika?
Nedvomno moja priljubljenost raste. (smeh) Nisem pa opazil, da bi se zanimale za mene tudi drugače. Družim se predvsem z mamicami na porodniški, ki so osredotočene na svoje otroke in jim misli še ne begajo drugam. Morda bi bilo drugače, če bi se družil z mamicami starejših otrok. Lahko bi govoril, da sem samohranilec in da moja žena pije ... (smeh)
Story: Ali si z mamicami izmenjujete recepte in nasvete?
Receptov ravno ne, nasvete pa ja. Vsaka mamica ima drugačen pogled na vzgojo otroka, kaj je dobro in kaj ne, kdaj otroci spijo, ali so izbirčni, kateri otroci že hodijo in kateri se plazijo. Jaz svetujem predvsem moškim, saj je ženskam težko svetovati. Moji ženi tudi njena mama ne more svetovati, saj ne želi nasvetov. Jaz moškim svetujem, da naj raje počakajo z otroki, če ni nujno.
Včasih razmišljam, kaj je bolje - morda je lažje dvajsetletnikom, ker manj razmišljajo, kot pa meni, ki sem dobil otroka pri tridesetih. Pri teh letih taktiziraš in te že kup stvari moti. Pri starejših je to še toliko huje. Preden sva imela otroka, so naju vsi spraševali, kdaj bova imela otroke in to predvsem tisti, ki so otroke že imeli. Zdaj vem, zakaj! Želijo, da tebi ne bi bilo bolje kot njim! Zdaj, ko otroka že imam, me sprašujejo, kdaj bova imela še enega. Ljudje raje drug drugega porivajo v drek, nihče pa ne pove, da s tem ni šale! Ne morem si predstavljati, da nekaj let zapored ne bi spal ponoči. Raje ne spim dve leti in potem dve leti spim, pa spet dve leti ne spim in tako naprej, kot pa, da ne bi spal nekaj let skupaj ...
Seveda ni vse slabo, vendar želim predstaviti tudi drug zorni kot. Vse mamice govorijo le, kako je vse super, moški pa se pritožujejo, za kaj vse so prikrajšani. Še noben ni rekel, da je imeti dojenčka super. Kot bi bili iz dveh različnih svetov. Nisem še spoznal moškega, ki bi komaj čakal, da bi dobil še enega otroka. A da ne bo pomote - nad otrokom sem navdušen in ne bi bil več brez. Naj bo še tako naporno, se vse spremeni, ko se mi Taja nasmehne. Predstavljam si jo kot mojo pokojnino in pomoč na stara leta. (smeh)
Očitno sem pod močnim vplivom sindroma varuške, ki nima pomoči babic. Za otroka sem odgovoren že od štirih zjutraj, ko se zbudi in jo je treba nahraniti. Takrat gre Nataša spat v dnevno sobo, da je spočita za službo. Do petih popoldan je tako mala moja, potem pa se uležem na kavč in sproščam. Če pa hčerke ne vidim nekaj ur, jo že pogrešam. Tako da seveda ne bi hotel, da je karkoli drugače, hočem pa tudi, da se ve, da ni lahko! Ljudje govorijo le lepe stvari, jaz pa želim povedati tudi drugo stran, ki se je drugi ne upajo povedati.
Story: Ali znate poskrbeti tudi za njeno dobro voljo, glede na to, da ste komik?
Veliko bolj sem zabaven od mamic, otrok pa me tudi bolj uboga. Določen red mora biti in pri tem vztrajam.
Story: Ste imeli na začetku kaj težav, da niste vedeli, kako bi se česa lotili?
Ne. Samo za kakšne stvari nisem vedel, kje so pospravljene, in sem klical Natašo. Sicer pa priznam - ko sem postal varuška, se je pogostost spolnih odnosov precej zmanjšala, saj sem bil tako utrujen, da sem se moral kdaj dobesedno braniti. Želel sem le malo miru ... Zdaj je že vse v mejah normale. (smeh)
Story: Torej nimate razlogov za jamranje, v nasprotju z večino moških, ki imajo doma male otročke?
Kar se tiče spolnosti, res nimam težav. Res bi rad sočustvoval s prijatelji, ki imajo take težave, vendar ne morem. Spolnost se nama zdi pomembna in tega se drživa. Včasih moraš biti tudi malo sebičen.
Story: Ali ste hčerko naučili kaj novega?
Naučil sem jo govoriti 'ajs', za vse, kar je prepovedano. Zna se stisniti in dati poljubček. Naučil sem jo, da zna podaljšati spanec. Vzgoja otrok je podobna kot pri Šepetalcu psov, saj je povsod treba biti vztrajen in potem se ve, kdo je glavni. Upam, da me ne bodo obiskali socialni delavci, ker vzgajam svojega otroka kot psa. (smeh) Taja že precej govori. Z njo se veliko igram, da se mi ne zmeša od dolgočasja. Igrač ima veliko, težava pa je, da vsako želim jaz prvi preizkusiti. Morda je res igrača njena, vendar sem jaz vstavil baterijo, da tudi piska! (smeh)
Story: Torej ste našli izgovor, da se lahko igrate?
Super je. Včasih hčerki kar obrnem hrbet in na hitro sestavim grad iz kock. Ko mi Taja želi grad podreti, ji pravim, da je to 'ajs' in takrat ji ni nič več jasno, saj ve, da so kocke njene, ne pa prepovedane ... Ko gre spat, sestavim grad do konca ...
Story: Ali ji boste pozneje kupovali igrače za fante in ne toliko za deklice?
Drugi otrok bo moral biti fant, da bom tudi jaz prišel na svoj račun! Ko sem bil mlad, nisem imel legokock, zato bi to rad nadoknadil. Upam, da se ne bom igral s punčkami, čeprav sem se rad igral s sestrinimi Barbikami ...