Ste, drage bralke, že kdaj slišale za plavolasega Dalmatinca? Ste! Le tega ne veste. Je mlad, postaven, menda tudi vroč, da le kaj, in ob tem še dobro poje. Pravzaprav bi morali reči uspešno, saj glave pridno meša poslušalkam tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Roko Bažika.
Nastopate na slovenski in hrvaški sceni, spadate med mlade izvajalce, katerih čas prihaja. Kje se vam zdi, da je težje uspeti?
Odvisno. Mislim, da dandanes mladim glasbenikom ni lahko uspeti nikjer. Slovenski trg po mojem bolje sprejema hrvaške izvajalce, med katere tudi sam spadam, na Hrvaškem je pa toliko večji, da moraš narediti res dobro pesem, da ljudje izvedo zate. Vse je zelo odvisno in pogojeno tudi z denarjem, glasba danes ni poceni. Pa od sreče, zvez in poznanstev tudi. Veliko vlogo igra glasbena politika. No, pa saj je tako pravzaprav povsod, saj to ni nič novega.
Sicer še ne živite izključno od glasbe, a vendarle. Kako je mlademu ustvarjalcu v trenutni situaciji, ki očitno še ne bo kmalu boljša? Bi lahko živeli le od glasbe?
Od glasbe še ne živim, imam redno službo. Je pa to moj cilj in velika želja, ki pa seveda pride sama od sebe, ko pride in če pride. To je takrat, ko nimaš več časa hoditi v službo in si zadovoljen tudi s honorarji (smeh). Za dobro glasbo se še vedno veliko plačuje, če govorim za hrvaški trg, v Sloveniji pa ... Ne vem, ali so slovenske pesmi tako slabe ali izvajalci ali pa Slovenci ne poslušajo komadov v tem jeziku.
V primerjavi s številnimi drugimi pridno nastopate na festivalih. Se to danes še izplača? So festivali še vedno priložnost in možnost promocije, kot so bili včasih?
Še vedno, odvisno, ali človek potrebuje takšno promocijo. Mislim, da v glasbi jo, vsaj mladi. Več kot se pojavljaš, več ljudi te spozna. V enem letu sem ustvaril tri pesmi, bil na treh festivalih na Hrvaškem in osvojil tudi nagrade. To je ena od poti, ki precej pomaga. Res pa je, da je veliko odvisno od človeka samega, od njegovega truda, resnosti, iznajdljivosti, medijske prisotnosti ...
V zadnjih letih so se tako na Hrvaškem kot pri nas pojavili različni izbori talentov. Do zdaj vas na njih še nismo videli. Kaj pa v prihodnje? Potrebujete takšne odskočne deske?
Nikoli nisem bil kakšen poseben navdušenec nad takšnimi šovi, ker tudi zmagovalci običajno po koncu niso prišli daleč. Samo dobra uvrstitev in celo zmaga je premalo, absolutno! Mislim, da je bolje nekaj doseči sam, kot pa da te samo mediji propagirajo kratek čas, na dolge proge pa ne narediš nič. To ni moja vizija, moja pot je drugačna. Če bi me vprašali pred nekaj časa, bi odgovoril tudi, da nikoli ne reci nikoli. Pravzaprav o tem ne razmišljam, če pa bi bilo kdaj treba, bi se verjetno odločil za takšen izbor na Hrvaškem.
Zagotovo vam je tudi pred menoj že marsikdo rekel, da niste prav nič podobni Dalmatincu, kakršne imamo po večini v svojih predstavah.
Hehehe, saj je lahko tudi Dalmatinec kdaj videti malo drugače in izstopa iz večine. Če pa nisem Dalmatinec, ker ne ležim v senci in ne pijem bevande, ampak živim v Sloveniji in nimam črnih, pač pa svetle lase, pa ne morem pomagati (smeh). Mogoče pa je to prednost.
Zaradi življenja v Sloveniji lepo govorite slovensko. Zanimivo je, da pa kljub temu vsaj do zdaj pojete le v hrvaščini. Naključje ali namera?
Gre za vzgojo in namero. Doma smo poslušali več hrvaške glasbe, ali pa se mi tako le zdi in sem je več poslušal jaz? Pri šestih letih sem v predalu našel kaseti Oliverja Dragojevića in skupine Bijelo dugme, s katerima sem tako rekoč vsak večer zaspal. Morda je v moji podzavesti tudi zato bolj hrvaška glasba (smeh).
Ampak vaše poreklo in tekoča oba jezika so verjetno prednost, če nameravate delati na obeh scenah.
O stvareh največ, kot je mogoče, razmišljam tudi s svojo glavo. Mislim, da je kar prav in tudi potrebno tako. Menim, da če mi uspe na hrvaški sceni, imam avtomatično ali pa precej lažjo pot še na slovenski. Mislim, da se v Sloveniji več posluša vsa druga glasba kot pa slovenska! Poleg tega pa je tudi tako, da v primerjavi s slovenščino hrvaško razumejo oboji.
Najbrž vas ne preseneča, da se tudi o vas z razpoznavnostjo in vse večjo uspešnostjo že ugibajo in govorijo različne stvari. Večji del vašega občinstva so nedvomno dekleta, ki jih nadvse zanima tudi, ali ste samski?
No comment (smeh).
Kaj pa govorice, da ste se zapletli z igralko iz zadnjega videospota? In da zvezo skrivata?
Sam sem slišal, da ne samo z igralko iz zadnjega, ampak tudi iz prejšnjega spota. Ne vem le, ali ločeno ali istočasno (smeh). Imam dva spota, v Nije tajna je soigralka Maša, v Maleni pa Tjaša. Hahaha, pripravno, mar ne? Obe sta super in prijateljici, s katerima se odlično razumem in skočim na pijačo.
Pred kratkim ste si stanovanje poleg v Ljubljani poiskali tudi v Zagrebu. Se selite ali gre zgolj za praktično potezo?
Za zdaj je to praktična poteza zaradi vse več obveznosti na Hrvaškem in pa nastopov, ki jih je bilo tudi že po več na isti dan. Pa spoznavanje morebitnega novega življenjskega okolja.
Kaj pa informacija, ki je priromala do nas, da v Zagrebu zaradi slovenskih oboževalk skrivate dekle? Na varnem in nemoteče za slovenske poslušalke?
Malce za lase privlečena, se vam ne zdi? Ne vem, čigava domislica je to, niti od kod ljudem takšne ideje. Če pogledava s čisto zdravo kmečko pametjo, v čem bi bil smisel skrivati dekle v Zagrebu? O. K., morda pred slovenskimi oboževalkami že, ampak kam pa bi jo potem skril pred hrvaškimi?
K sodelovanju so vas povabila že tudi nekatera znana hrvaška imena. Nastopili ste z Jeleno Rozga, Nenom Belanom, Begini. Od avtorjev ste začeli sodelovati z Vedranom Lekićem in Karlom Antolkovićem.
Vse se je začelo s pesmijo Tako ti je stari moj, ki sem jo hotel narediti zase, ker se pač že od šestega leta ukvarjam z glasbo. Potem pa je nekako, še sam pravzaprav ne vem čisto natančno, steklo kar samo od sebe. Po festivalu v Daruvaru me je kontaktiralo več avtorjev, kar je, po pravici povedano, presenetilo tudi mene. Dobil sem nova poznanstva in dogovore za nadaljnje ustvarjanje.
Dekleta vas imajo rada tudi zaradi vašega videza. Si lahko obetajo kakšno še bolj drzno in razgaljeno verzijo Roka Bažike od že dosedanje?
Raje delam počasneje in kakovostno kot pa vsak mesec novo pesem. Vsaki pesmi je treba dati svoj prostor in čas, da jo ljudje sprejmejo. Še bolj drzno in razgaljeno verzijo? Glasbeno zagotovo, fizično pa ... naj izbrskajo moj mobitel (smeh)!
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču