Poznano ime slovenskega filma je vsekakor Roman Končar, ki praznuje 30 let ustvarjanja. Poleg tega, da je nadvse prijeten sogovornik, trenutno slovenskemu občinstvu predstavlja monokomedijo Trpimir.
Predstava, ki ste jo pripravili, je plod sodelovanja z Mirom Gavranom. Kako je do tega prišlo?
Z Mirom se poznava že 20 let in sva prijatelja. Občudoval sem ga zaradi njegovega dela, saj sem z veseljem prebiral njegove stvari. Korespondenca, ki je temeljila na obojestranskem spoštovanju, je prerasla v prijateljstvo.
Kaj bi rekli, kdo je še poglavitno vplival na vas?
Vsekakor velik človek: Polde Bibič. To je bilo lepo prijateljstvo, sicer ljudje sploh ne vedo, saj je bilo to res najino, skorajda skrito, brez obešanja na veliki zvon. In prav je tako. Zelo dobro sva se razumela, jaz sem mu veliko pomagal na stara leta, on pa meni, ko sem bil mlad. Pa je bilo vse urejeno!
Kako ste prišli do tega teksta?
Iskal sem tekste, vse je bilo že nekako prežvečeno in nič me ni potegnilo. So mi pa tri stvari ostale v srcu, duši in spominu. To so: Moj obračun s Krležo od Radeta Šerbedžije, Povijest moje gluposti avtorja Željka Vukmirice in Sokolovićev Glumac je glumac je glumac. Za te stvari rečem: to pa je!
In nato ste se odločili za Mira Gavrana ...
Ja, v življenju sem prebral že toliko, da se mi ne da več kar vsega lotiti. Lotim se knjige in vidim naslov črtice: Najbolj poslušen bolnik Trpimir. Takoj mi je pritegnilo pozornost, bilo je namreč genialno, avtor pa je bil tako prijazen, da je v treh tednih na mojo željo napisal dramatizacijo in tukaj je predstava!
Ste jo sami prevedli?
V dveh dneh. Nisem potreboval spanca, tako me je potegnilo.
O čem pa teče zgodba?
Glavni lik pristane v psihiatrični ustanovi popolnoma po krivici. Ne vemo sicer natančno, ali to popolnoma drži ali je stereotipno pač le njegova domneva. Je priden, poslušen in se lepo obnaša. Nato se mu ponudi idealna možnost za izstop iz te institucije po 36 letih: ko pridejo študentje medicine, ki ga bodo 'preiskali' brez zdravniškega spremstva, je to lahko njegova rešitev! Vso noč ne spi, saj je to velika priložnost ...
Nam zaupate, ali mu uspe prepričati študente, da je normalen?
Za izpust jih poskusi prepričati tako, da jim odrecitira celotno zgodovino Slovencev. Seveda s hudomušno in satirično noto.
In na koncu?
Ne ve, ali bi šel ven, saj tam kar mrgoli norcev in raznih čudakov.
Najbolj zahtevno je biti na odru sam, se vam kaj tresejo hlače?
Prav ste rekli, zelo naporno je! Ampak konec koncev imam vrhunski tekst, sebe, ki sem v življenju v teh 30 letih le nekaj naredil, in še nekaj songov, ki sem jih sam sestavil in jih bom v živo odigral na kitaro.
Nedvomno vam bodo pri tem pomagale izkušnje ...
Ampak ne misliti, da ne bo treme! Veliko vrhunskih igralcev mi je na stara leta reklo: "Boš že ti videl!"Odgovornost do občinstva je ista, veselje do ustvarjanja pa tudi.
Torej si lahko obetamo dobro zabavo?
Skoraj ura in pol, brez odmora, ki bo po domače povedano en sam špric!
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču