Salome: Na višku pubertete pa reče: »Adijo!«

Vir: Nova
19. 2. 2013

Diva Salome je s svojo pojavo v medijskem svetu postavila nove okvirje. Mnogi  so jo obsojali, mnogi pa spodbujali pri vseh njenih odločitvah.

Iz moškega postati ženska ni bilo preprosto, in trenutno je v fazi preživljanja svoje druge pubertete. Vzporedno s tem pa se je tudi odločila, da si želi popolnoma novega življenja. Daleč stran od soja medijskih luči.

Številni bežijo iz Maribora, vi pa ste se odločili, da se priselite. Bi lahko rekli, da vam gre zdaj bolje?

Veliko bolje. Že najemnine stanovanj se ne morejo primerjati z Ljubljano. Čeprav tudi Ljubljana ni daleč in se bom vedno rada vračala, saj imam tam svoje drage prijatelje, ki jih tukaj res pogrešam. Oseba, kot sem jaz, lahko živi v Sloveniji izključno v Mariboru ali Ljubljani. Mislim, da si me v kakšni Metliki res ne predstavljate. (smeh)

Štajerci in Štajerke so pozitivni in nasmejani ljudje. Od njih še nisem doživela nobenega negativnega komentarja ali žaljivke. Živim pod čudovitim Pohorjem in ne morem si zamisliti pomladi, ko se bo gozd začel prebujati in bom zavonjala zrak neokrnjene narave. Toliko ljubeznivih ljudi in toliko lepih besed, kot sem jih slišala prav tukaj, še nisem nikjer. Hvala, Štajerska, krasni ste!!!

Kar nekaj časa ste krojili medijsko sceno. Potem pa ste se nekoliko umaknili v ozadje. Kaj je bil razlog?

Začelo se je s spremembo spola, kar ni tako, kot če bi si zamenjal spodnjice vsak dan in šel mirno naprej. Telo doživi šok zaradi spremembe hormonov in zdravniki so mi priporočali umik od ljudi kot seveda tudi od medijev. Takrat sem se umaknila, da sem si uredila hormonsko ravnovesje v svojem telesu. Trenutno sem na vrhuncu svoje druge pubertete. In zdaj je pravi trenutek, da začnem živeti kot popolna ženska. Ljudje me čutijo in vidijo mojo novo podobo. Pravijo, da sem ženstvena, kot še nikoli do zdaj. Vesela sem zaradi tega, ker vidijo, da je ženska v 44. letu starosti lahko videti dobro in privlačno.

Zelo hitro ste v Mariboru našli tudi delo. Vam nikoli ni bilo neprijetno delati v strežbi?

Končala sem gostinsko šolo, smer natakar, in to delo je moj poklic že od mojega 14. leta. Mislim, da veliko ljudi podcenjuje to delo, čeprav menim, da je vsako delo častno. Ali bi bilo bolje, da bi živela od socialne pomoči? Dokler imam zdrave roke in zdrave noge, bom že poskrbela zase, in vedno sem. Danes je zelo težko najti delo in redno zaposlitev. Bolj pomagam pri strežbi kot atrakcija. Bila sem na številnih razgovorih za delo in vsi so bili navdušeni, da bi me imeli ob vikendih. Tudi čistilka bom, če bo treba, samo ne vem, zakaj bi mi bilo neprijetno, saj delam za svoj lastni kruh. Požvižgam se na ljudi, ki to podcenjujejo.

Kako pa ste se recimo soočali z 'divjimi' gosti?

Z divjimi gosti moraš biti divji. Spustiš se na njihov nivo, a obdržiš dostojanstvo. Znam se ubraniti vseh nesramnežev, saj imam to v krvi. Hvala bogu, da imam ta dar in da se znam soočiti z vsakim v vsaki situaciji. Res pa je, da sem se z leti veliko bolj umirila in postala nežna duša. Hormoni so naredili svoje in ne želim si konfliktov z nikomer. Želim pa si, da bi se slej ko prej umaknila od šanka in začela delati kakšno stvar, ki je bolj spodobna za moja leta.

Ob strežbi v lokalu pod Pohorjem pa ste si našli še eno zaposlitev. Zajadrali ste v manikiro ...

Začela sem lakirati nohte Gelish Harmony. To je delo zame! Rada sem urejena in ni lepšega, če imaš možnost urejati druge. Nohti so ogledalo vsake ženske in mislim, da bi vse ženske morale imeti urejene roke. Delam v Frizirnici v Studencih – drage dame, dekleta ... Vabljene.

Vaš delovnik je polno zaseden. Imate sploh kaj časa zase in za svojo psičko?

Žal si ne vzamem toliko časa, kot bi si želela. Kali sem kot malo navadila, da me ni doma, tako da me zmeraj počaka. Zanjo je poskrbljeno kot za pravo princesko. Ona mi pomeni vse in ne vem, kaj bi brez nje. Z mano je, ko jokam, ko se veselim. Je moje največje veselje in hvaležna sem, da jo imam.

Pred kratkim ste z njo doživeli tudi stresno in žalostno izkušnjo.

Žal je Kali pri kotitvi izgubila svojega prvega mladička. Kotila je z nogicami naprej in se je psiček pri tem zadušil. Ne morem vam povedati, kako je bilo to zame grozno. S pomočjo veterinarke smo ji pomagale, da je mladiček prišel ven. Punčka, ki se je skotila po njem, je živela kratek čas, ker se je Kali začela ozirati naokoli in iskati prvega mladička. Tako zelo je jokala, da je zanemarjala punčko, ki ji je ostala. Preveč sem jokala in ne želim si nobenemu tako grozne izkušnje, kot je bila ta. No, najbolj važno je, da je Kali zdaj zdrava.

Boš še kdaj poskusila imeti mladičke?

Mogoče, vendar o tem še ne razmišljam. Preveč je še blizu vse skupaj. Ko sem rekla veterinarki, da si česa podobnega več ne želim, je rekla, da ne smem razmišljati v tej smeri. Navadno je šele drugo leglo brez zapletov. Zelo me jezi, ko mi ljudje svetujejo sterilizacijo, ker bo drugače zbolela za rakom. A bi tudi ljudi morali sterilizirati, da ne bi dobili raka? Živalim proti naravnemu procesu vzeti hormone ni pravilno. Sem proti sterilizaciji!

Oznanili ste, da zapuščate medijsko sceno. Zakaj?

Mislim, da sem v moji 25-letni medijski karieri naredila veliko – predvsem za vse matere, ki imajo otroke z različnimi spolnimi usmeritvami. Dovolj mi je in rada bi se umaknila in zaživela bolj umirjeno življenje. Poslovila se bom na svoj način, z Diva carnevalom 9. februarja v ljubljanskem klubu Euforia, kjer se mi bo na odru pridružila tudi Regina. Pridite!

Zelo rada pa bi si tudi našla pravega partnerja, ampak zaradi svoje prepoznavnosti nimam te sreče. Zato si želim daleč proč od odrskih luči. Verjamem, da bodo eni zaradi tega veseli, spet drugi pa žalostni. Velika zahvala vsem, ki ste vsa ta leta spremljali moje življenje. Rada vas imam in vam želim vse dobro.

Vam je medijska prepoznavnost prinesla več plusov ali minusov?

Življenje transseksualne osebe ni lahko. Tudi moja pot je bila trnova. Delala sem za to, da nas družba sprejme kot enakopravne. S svojim pojavljanjem sem naredila veliko za vse, ki so drugačni, in upam, da sem koga prepričala, da zaradi tega nismo bolni. Kajti nekateri nas imajo tudi za bolne. Treba je slediti svojemu srcu in ne družbi. Naj se družba začne spreminjati v pozitivno in naj se predvsem ljudje začnejo ukvarjati sami s sabo. Potem bo svet takoj lepši.

Napisala Mima

Priporočamo