Sara Č. (Paradise Hotel): “Bila sem psihično izčrpana”

Story: Kako bi opisali celotno izkušnjo?

Nazaj sem prišla druga Sara, kar so opazili tudi moji prijatelji, bolj resna, bolj prizemljena ter z zavedanjem, katere stvari v življenju so res tiste, ki nekaj pomenijo, in zaradi katerih se je sploh vredno obremenjevati. Ko se gledam na televiziji, si ne morem kaj, da si ne bi mislila, da to nisem več jaz, to je neka druga oseba, ki živi v nekih sanjah in misli, da je na svetu vse po njeno.

Story: Vaš odhod iz šova je bil zelo nepričakovan in nenaden. Je tudi vas šokiral?

Seveda sem bila najprej pošteno šokirana, saj je res prišlo povsem nenadoma, a če potegnem črto, mi ni žal. Pravzaprav sem bila vesela, da grem lahko končno domov in da je igre zame konec. Kakor sem povedala v šovu - težje bi prenesla, če bi domov odšel kateri od meni ljubih.

Story: Veljali ste za eno izmed možnih zmagovalk, saj ste veliko razmišljali o strategiji, česar niste niti skrivali. Mislite, da se vam je ta taktika maščevala?

Res je, da sem ves čas razmišljala o igri, kaj nam pripravljajo 'ljudje iz džungle', kakor smo poimenovali posadko, ki nas je ves čas opazovala, kaj bi bilo za našo skupino pametno narediti, kako se vesti. Priznam, da sem bila proti koncu že pošteno psihično izčrpana, saj več kot mesec taktiziranja naredi svoje. Nekako se mi ni dalo več toliko razmišljati, kakšne posledice bodo imele moje odločitve. Verjetno je bil to razlog, da sem se na koncu napačno odločila in za svojo zaveznico na čarovniški dan izbrala Anastazijo.

Story: Rekli ste, da vas je ta izkušnja spremenila. Kako?

Mogoče sem sama pri sebi ugotovila, da sem marsikdaj malo preveč naivna, ko gre za zaupanje ljudem. Precej hitro zaupam in potem sem prizadeta. Zdaj sem previdnejša in raje dvakrat razmislim, koga spustim blizu. Dojela sem, da stvari velikokrat niso take, kot se zdijo, in da se moram še veliko naučiti. V življenju se za nič ni dobro pretirano obremenjevati; če ti je namenjeno, pride samo od sebe, sicer pa sploh ne. Po drugi strani pa sem ugotovila, da si veliko stvari upam in da sem lahko kos vsemu, kar mi življenje prinese, dokler verjamem vase. Nič ni nerešljivo in vsaka stvar mine, pa naj se zdi še tako slabo ali pa tako dobro. Malenkosti in težave, ki se zdijo drugim strašne, me ne spravijo več tako iz tira oziroma se jim samo nasmejim.

Story: Ste s katerim izmed tekmovalcev ostali v stiku?

Na splošno so mi vsi soigralci v redu, sploh zdaj, ko sem jih imela priložnost še enkrat 'spoznati' v njihovem naravnem okolju, brez kamer in psihičnih pritiskov. Bolj pogosto sem v stikih s Simonom, Grego in Lili.

Story: Vas je kateri izmed njih razočaral zdaj, ko gledate oddajo in slišite vse komentarje?

Pravzaprav sta me malo razočarala Gabrijel in Anastazija, ki sta imela precej za povedati o meni, ko sem šla, prej pa sta bila vedno zraven mene in poudarjala, da smo pravi prijatelji. Tako opravljanje bi mogoče prej pričakovala od Domna, za katerega mi je bilo jasno, da ves čas igra igro, ne pa od njiju, ki sta vseskozi poudarjala, da sta to, kar sta. S tega vidika je Domen bolj fer. Tudi to, da Dragica ni mogla skriti navdušenja, ko sem šla, se mi ni zdelo lepo. Po drugi strani pa sem bila prijetno presenečena nad komentarji Simona, Alje in tudi Sarč. Mogoče sem spoznala, da je bila 'druga skupina' bolj iskrena in srčna, kot sem to menila, dokler sem bila v šovu.

Story: Veliko se je ugibalo o vaši romanci z Domnom, tudi sami ste priznali, da vam je všeč. Je pri tem kaj več?

Do Domna sem čutila nekakšno simpatijo, naklonjenost, ni mi bilo vseeno, kaj se bo z njim zgodilo, stala sem mu ob strani in mu pomagala kot prijatelju in zavezniku v igri. Verjetno sem padla na njegovo dvorjenje, saj se je rad hvalil, da lahko vsako punco ovije okoli prsta. Kaj več pa se med nama ni razvilo, saj stvari doma dojemaš s precej drugačne perspektive kot pa v šovu, ki je umetno ustvarjeno okolje. V mojem 'naravnem' okolju se z njemu podobnim fantom verjetno sploh ne bi zapletala.

Story: Kakšni moški pa se vam sicer zdijo najbolj privlačni?

Všeč so mi samozavestni in uspešni moški, ki vedo, kaj si v življenju želijo in znajo to tudi doseči. Poleg tega zelo cenim, če mi zna moški stati ob strani, ko ga potrebujem, je iskren ter me zna spraviti v boljšo voljo.

Story: Imate zdaj kaj več ženitnih ponudb?

No, malo več jih je pa res. (smeh)

Story: Za koga navijate? Komu privoščite zmago?

Zelo bi bila vesela, da bi končno v enem slovenskem šovu zmagala punca, tako da zmago privoščim Anastaziji, Alji ali Sarč.

Story: Kaj pa bi sami naredili z glavno nagrado 50 tisoč evrov?

Privoščila bi si potovanje okoli sveta, saj je to od nekdaj moja velika želja.

NJEN STRASTNI TEMPERAMENT
"Obžalujem spor z Denijem"
"Obžalujem, da me je igra tako potegnila vase, pri čemer je zanimivo, da ne zaradi nagrade, saj mi je bilo nekako že nekje na sredini šova jasno, da ne bom zmagala, ampak je bil draž v tem, da ostajaš v šovu in da nasprotni skupini dokažeš, da si pametnejši. Obžalujem spor z Denijem, saj sta po tem nastala dva tabora in se nismo več toliko družili, čeprav mi je bila večina precej prijetna, predvsem Alja, Sarč in Simon. Sem oseba, ki je ni strah jasno in glasno izraziti svojega mnenje, gre za lastnost, zaradi katere me moji prijatelji cenijo, saj vedo, da jim vse povem v obraz, tudi če se z njimi ne strinjam, zato jim je vedno jasno, pri čem so. Pri tem mi tudi ne zamerijo, če se kdaj malo preveč ostro izrazim, saj vedo, da iz mene govori moj strastni temperament."

"Priznam tudi, da delam napake in nisem popolna, moja dobra lastnost pa je, da se mi ni težko opravičiti, če vem, da sem naredila napako. V šovu pa bi bilo večkrat bolj pametno zadržati svoje mnenje zase in paziti na to, kako bodo v trenutku nepremišljenosti delovale nekatere moje izjave, za katere mi je bilo potem žal, saj niso bile tako hudo mišljene, kakor je delovalo. Žal mi je, da sem bila prikazana kot hladna in preračunljiva oseba, saj sem v resnici zelo čustvena, skrbna in bi dala vse za tiste, ki jih imam rada. Ampak saj to tisti, ki so mi blizu, že vedo, šov pa je bila pač taktična igra, v kateri večkrat žal nisi to, kar v resnici si. Če bi imela še eno možnost, se ne bi pol toliko obremenjevala zaradi dogajanja in bi na stvari poskušala gledati bolj razumsko. Ne bi pustila, da se vpletejo tudi čustva. Na kratko, Renata je imela v bistvu prav, ko je rekla, da bi bilo treba čustva pustiti doma. Čeprav še vedno ne vem, kako to narediti ... (smeh)

Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"