Pevka Saša Lendero ima v teh dneh veliko razlogov za slavje, predvsem zato, ker bo dopolnila 42 pomladi, čeprav je marsikdo začuden, ko razkrije letnico rojstva.
Pravi namreč, da se v srcu počuti veliko mlajša, njenemu mladostnemu videzu pa zagotovo pripomoreta tudi mlajši partner Miha in hčerkica Aria, ki gre septembra v prvi razred. Saša nam je predstavila svoj pogled na staranje, ki se je, sodeč po morskih fotografijah, pri njej zaustavilo.
Na spletnih omrežjih ste nas presenetili z morskimi objavami, kjer ste se razgalili tudi v kopalkah, na račun katerih ste dobili kar nekaj pohval. V čem je skrivnost vašega mladostnega videza?
Moram priznati, da se za to lahko v največji meri zahvalim svojim genom, saj je imela moja babica, s katero sva si glede telesne konstitucije zelo podobni, brez kašnih večjih telovadnih podvigov zelo lepe noge tudi v poznih letih. Na žalost se tudi jaz športno ne udejstvujem preveč, to mi gre kar malce težko z jezika, zaradi tega me tudi pesti slaba vest že zadnjih 20 let, ampak tako pač je. Ljudje si v pomanjkanju časa in hitrem tempu življenja določimo neke prioritete in nekdo bo na prvo mesto postavil večerni tek, sama pa si brez kakšne dobre knjige ne predstavljam prostega časa. Dejstvo je, da bi moral z leti vsak človek vse stvari uravnotežiti, tudi sama vse bolj dobivam ta občutek in potrebo po fizični aktivnosti.
V kateri aktivnosti pa najbolj uživate?
Med morskim oddihom sem veliko plavala in hitro začutila, da je telo zelo hvaležno reagiralo na tovrstno športno udejstvovanje. Po vrnitvi domov pa razmišljam, s čim bi lahko nadomestila plavanje in uživala v enaki meri. Tek mi nekako ne diši preveč, še posebej zaradi pokanja v kolenih, tako da bo treba najti kaj drugega. Na žalost nam je veliko dano že z naravo, nekateri imamo pač malce boljši metabolizem in manj težav s kilogrami. Seveda pa je bilo tiste tri odvečne kilogramčke veliko lažje izgubiti pri dvajsetih letih, kot pa pri štiridesetih. Zlasti če rad ješ ter uživaš v kuhanju in pečenju tako kot jaz. To so zame dragoceni trenutki z družino in prijatelji, ki se jim za nobeno ceno ne bi mogla odpovedati. Se pa mogoče zadnje dva meseca malo bolj pridno izogibam določenim kulinaričnim pregreham, predvsem kruhu, saj vemo, da kamera lahko doda tudi do sedem kilogramov: tako si lahko v realnem življenju videti čisto normalno, na kameri pa lahko izpadeš kot 'buhteljček'. (smeh) Stradanja ne zmorem, niti ne odobravam, zato raje občasno malo popazim pri prehrani in zadnje tri tedne izločam belo moko in sladkor.
Ne glede na vse pohvale pa ženske nikoli nismo v celoti zadovoljne s svojim videzom. Tudi vi na sebi najdete kakšno pomanjkljivost?
Strinjam se z zgornjo trditvijo. Ne glede na vse, ženske skoraj nikoli nismo povsem zadovoljne s svojim videzom. Tudi sama sem že razmišljala o kakšnem popravku, ampak vseeno je kakršenkoli invaziven poseg v telo pomembna odločitev, ki je ne gre sprejeti tako zlahka. Glede na to, da se športno ne udejstvujem in na tem področju ne vlagam dovolj truda, potem nekako nimam pravice posegati v svoje telo na umetne načine. Tudi če mi je kdajkoli na misel prišla kakšna liposukcija ali podobna bližnjica do lepšega telesa, se mi zdi, da imaš to pravico narediti šele po mesecih truda in telovadbe, ko na koncu ugotoviš, da ni bilo nobenega napredka. Šele če se telo na telovadbo in uravnoteženo zdravo prehrano ne odziva, je lepotni poseg ena od alternativ, ki jih lahko vzameš v obzir. Svoje telo dokaj dobro poznam, saj sem imela dobrih 40 let časa, da sem ga do podrobnosti 'naštudirala', zato dobro vem, kje so tisti moji atributi in malo bolj šibke točke. Slednja je zagotovo ta, da se mi odvečna teža največkrat začne nabirati okoli pasu in na rokah, tam se je posledično tudi najtežje znebim.
V teh dneh boste dopolnili svojih 42 pomladi. Z leti ženske v svojih rojstnih dnevih ne vidijo več razloga za slavje. Kako pa vi gledate na ta proces staranja?
Rojstni dnevi mi ne pomenijo veliko, so le razlog za druženje in veselje v krogu bližnjih. Kar pa se samega procesa staranja, ki mu nihče ne more ubežati, tiče, pa sem veliko premišljevala, ampak občutek minljivosti in tistih prvih telesnih sprememb sem – zanimivo – močneje doživljala pred nekaj leti. Seveda je bil na račun tega tudi kakšen trenutek žalosti, ampak dojemanje staranja je v veliki večini odvisno od tega, kako se v tistem trenutku počutiš v svoji koži. Trenutno sem v tej fazi, ko se počutim odlično in res nimam občutka, da gre v mojem življenju karkoli navzdol. K temu je gotovo prispevalo tudi to, da sva z Mihom začela popolnoma novo poglavje v svojem življenju in karieri, kar nama daje neki nov zagon, vznemirjenje in veselje do življenja. Vse pa seveda odtehta tudi malce boljši občutek glede varnosti za prihodnost. Dejstvo je, da se telo stara hitreje kot duša in ko slednja ravno doseže svoj vrhunec in razcvet, telo začne počasi malo odcvetati. Najbrž se ljudje ravno zaradi tega neskladja težko sprijaznijo s staranjem. Imam občutek, da se duša ustavi tam nekje pri 28 letih in je zato marsikdaj začudena nad podobo, ki jo vidi v ogledalu. (smeh)
Kako pa se sami spominjate tistega obdobja? Ste imeli večjo krizo pri prehodu v svoja trideseta ali štirideseta leta?
Kakšnih večjih prelomnic in kriz nisem doživljala, prav tako kakšnih lepih spominov na svoja dvajseta leta nimam. Ta sem namreč preživela v slabi ljubezenski zvezi, ki mi je jemala voljo in energijo do življenja, zato sem zaživela šele po tridesetem letu. Pri vstopu v štirideseta leta pa sem imela toliko projektov in obveznosti, da uradno te prelomnice sploh nisem praznovala.
Glede na to, da je Miha šest let mlajši od vas, najbrž tudi on pripomore k vašemu mladostnemu vzdušju?
To ima zagotovo močno povezavo. Miha je po naravi tako pozitiven, nič ga ne vrže iz tira, nikoli ni slabe volje, razen če ga boli glava, pa še to se zgodi le dvakrat na leto. Zato ima definitivno pozitiven vpliv tudi name. Če bi imela na primer 20 let starejšega partnerja, bi verjetno prevzela tempo življenja, ki sovpada z drugo generacijo. Po drugi strani pa gledam svoje starše, ki so v svojih šestdesetih letih in neke drastične razlike med nami ne zaznavam. Imam torej dober zgled za poznejša leta. (smeh)
Koliko pa je na vas vplivalo rojstvo hčerke Arie?
Glede na to, da sem rodila pri 36 letih, se je zame takrat življenje začelo čisto na novo. Otrok ti sicer lahko povzroči veliko preglavic in neprespanih noči, ki pri teh letih pustijo malce vidnejše sledi na telesu in razpoloženju, obenem pa te otrok pomladi, saj imaš občutek, kot da si na novo zaživel.
Si sploh predstavljate, da bi postali mama že deset let prej?
Po izkušnjah sodeč, kot vidim pri prijateljicah, ki so mlajše, je mogoče edina razlika ta, da imaš kot mlajši malce več potrpljenja kot sicer.
Kaj pa pravite na trend zvezdnic, ki si družino ustvarjajo in širijo tudi v poznih štiridesetih?
Včasih je bila verjetnost razvoja kromosomskih napak pri otrocih, ki so jih rodile ženske pri teh letih, malce večja, kar je številne odvrnilo od nosečnosti v poznejšem obdobju. Danes obstajajo krvni testi, ki so bolj zanesljivi, zato je odločitev veliko lažja. Zato se mi pri ženskah, ki gradijo na svoji karieri in s katerimi se lahko poistovetim, ne zdi nič čudnega, da se za otroke odločijo bolj pozno, ko se finančno počutijo vsaj malo bolj varno. Tudi sama sem med nosečnostjo in po porodu, ko se v celoti posvetiš otroku, kakšni dve leti zaradi tega imela izpad večjega dela dohodka, zato je pri naših svobodnjaških poklicih ključnega pomena ta finančna stabilnost in varnost.
Pa so vaše možnosti o novem naraščaju tudi še odprte?
No, možnosti vedno so (smeh) ... Ampak kar se mene tiče, lahko ta zgodba mirno doživi tudi zaključek. Sicer si Miha zelo želi še kakšnega otroka, ampak načrtno nisva še nič delala. (smeh) Če bi se to zgodilo nepričakovano, bi otroka zagotovo obdržala – bil bi ljubljen od prvega trenutka, ko bi izvedela zanj. Za načrtno udejstvovanje v tej smeri pa se nekako ne morem odločiti.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču