Sebastijan Cavazza: “Oče ima vedno prav - tudi kadar nima!”

“Boleče rane so pri filmskih odnosih, midva imava povsem druge vrste odnos - tak z veliko pogovora, dobre hrane in kozarcem vrhunskega vina. “ (foto: Zaklop) Zaklop
Vir: Story
16. 12. 2012

V novem slovenskem filmu Nahrani me z besedami sta gotovo najbolj opazna Boris in Sebastijan Cavazza, ki tokrat že tretjič igrata očeta in sina. Njun odnos je v filmu precej bolj težaven kot v resnici, čeprav moramo priznati, da sta - vsaj za nas - malce težavna tudi tako. V tem času imata preprosto preveč obveznosti, da bi ju lahko ujeli skupaj, zato smo se pač pogovorili z vsakim posebej. V nasprotju z Borisom je bil tokrat Sebastijan malce bolj zgovoren, na koncu pa je celo zapel ...

Story: Kako ste zadovoljni s filmom?

Mislim, da je Martinu uspelo narediti film, kot si ga je želel. Midva sva le del celotne zgodbe, ki je začrtana na treh različnih ravneh. Gre za neke vrste triptih.

Story: Po premieri je Boris omenil, da se lahko samo vam zahvali za vloge, ampak to ne drži povsem, kajne? Navsezadnje je Martin Turk pisal vlogo z mislijo na Borisa ...

Nisem vedel, da je Martin pisal scenarij za Borisa, mislim, da je zgodbo razvil iz nekih svojih sanj. Je pa verjetno med pisanjem razmišljal o zasedbi. Tudi sam raje pišem, iščem in razgrajujem like v scenarijih z mislijo na določene igralce, ker mi je tako laže. Hvaležen sem za vsako filmsko izkušnjo, 'prahvaležnost' gre seveda semenu očeta in jajčecu matere, sicer verjetno sploh nikoli ne bi ugledal luči sveta ...(smeh)

Story: Koliko sta lahko vplivala na svojo vlogo? Sta jo preoblikovala ali sta  sledila strogim navodilom?

Težko bi rekel, da sem se držal strogih navodil, sem se pa vsekakor držal jasnih navodil, pri katerih je Martin mirno vztrajal. Snemanje je potekalo po zelo jasnem načrtu brez pretiranih odstopanj od snemalne knjige in je kot tako puščalo malo prostora za presenečenja, ki bi lahko stvari odpeljala v drugo smer.

Story: Boris je po premieri še povedal, da je bilo najtežje, ko se je moral delati, da ne razume italijansko, vi pa ste morali govoriti slabše, kot znate. Koliko sploh uporabljata ta jezik, da ga tako dobro govorita?

Jaz ga ne uporabljam toliko kot Boris. Tudi govorim precej slabše ...

Story: Tole ni vajina prva vloga očeta in sina. Vama je sploh treba veliko igrati v takih primerih?

V kakšnih primerih? Takole na splošno se nič ne da igrati. Vsakič znova sva v filmu igrala popolnoma drug odnos, pa čeprav je šlo vedno za odnos med očetom in sinom. Tako da - ja: sva igrala, kaj več pa težko odgovorim. (smeh)

Story: Si predstavljata, da 10 let ne bi go­vorila, se ne bi videla? Kako dolgo zdržita brez stika?

Tega si ne morem predstavljati. Nazadnje, ko sem štopal, sva brez stika zdržala natanko 367453,21 sekunde. (smeh)

Story: Kako se je vajin odnos spreminjal z leti?

Mislim, da se ni spreminjal, se je pa vsekakor poglabljal.

Story: V filmu se dobro pokaže, kako želi oče vedno nadvladati sina, tudi če je ta že odrasel. Kako vidva gledata na ta odnos? Je težko sprejeti, da je sin samostojen, odgovoren, včasih celo bolj pameten kot oče?

Oče ima vedno prav, tudi takrat, kadar nima. (smeh)

Story: Zaradi takšnih vlog gotovo več razmišljata o svojem odnosu, kot bi sicer, kajne? Mislita, da vama to pomaga ali včasih odpira boleče rane?

Boleče rane so pri filmskih odnosih, midva imava povsem druge vrste odnos - tak z veliko pogovora, dobre hrane in kozarcem vrhunskega vina.

Story: Hmmm, bomo kdaj na platnu videli tri generacije družine Cavazza - vaša sinova bi počasi lahko igrala vnuke! (smeh)

Hehe.

Story: Se za vloge, ko igrata skupaj, tudi skupaj pripravljata? Je samo Boris tisti, ki svetuje, ali imate tudi vi kak dober nasvet?

Tudi jaz kdaj kakšno rečem, če mislim, da bi to lahko pomagalo najti pot, ki nas še bolj jasno pripelje do zgodbe.

Story: Zanimivo je, da v filmu igrata tudi Maša in Iza - mati in hči, torej spet resnični odnos. Menita, da se to na platnu čuti?

Za otroke je vedno težje kreirati fikcijo, ker so tako zelo neposredni, zato mislim, da se je Martin pravilno odločil, ko je v zasedbo poleg Maše postavil tudi Izo; ta je seveda morala opraviti avdicijo.

Story: Kako se pripravljate na konec leta? Morda verjamete napovedim o koncu sveta?

"Cheer up man! It's not the end of the world!" (smeh)

Story: Kaj si želite za novoletno darilo?

Prost teden.

Story: Boste praznike preživeli skupaj, družinsko? Ali to pomeni, da bo na mizi samo zdrava hrana - po Marijanini zaslugi?

Ne jem zdravo, ampak tisto, kar mi zadiši.

Story: Se veselite zime ali komaj čakata na pomlad?

(zapoje) Daleč daleč je za naju pomlad, leta prinesla so jesen ... (smeh)

 

 

Napisala Sonja Javornik

Nova Story že v prodaji

Story

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri