Ljubiteljska slikarka in diplomirana oblikovalka tekstilij in oblačil Tina Pečar je za svoj poklic izbrala tetoviranje, v relativno kratkem času pa se je prebila med najboljše slovenske tetovatorje. Njen talent so konec preteklega leta opazili tudi na mednarodni konvenciji tetovaž v Trstu, kjer je v kategoriji Best of avant-garde osvojila drugo mesto.
Kako ste se kot diplomirana oblikovalka tekstilij in oblačil znašli v svetu tetovaž?
Čeprav sem na naravoslovnotehniški fakulteti vzljubila modo, sem imela vedno občutek, da to ne bo moj poklic. Menim, da je slovenski trg premajhen oziroma ga sploh ni in moja ljubezen do mode ni dovolj velika, da bi se bila pripravljena preseliti v tujino in tam poskusiti. Zato sem se odločila, da se preizkusim v partnerjevem poklicu. Ker je Sergej (Pobegajlo, tetovator in kitarist skupine Billysi, op. a.) lastnik Red Cat Tatoo Studia, sem imela vse pri roki. Tetovatorske veščine sem najprej preizkusila na banani, nato na svinjski koži in šele nato na prijatelju. Pred tem pa sem za Red Cat narisala veliko dizajnov za tetovaže.
Po tetovažah sodeč, bi lahko sklepali, da tetovirate že vrsto let, a ste menda bolj 'novi' v tem poklicu.
Prvič sem poskusila maja 2012, vendar sem v začetnem obdobju zelo malo tetovirala, ker težko najdeš 'žrtev', dokler ne pridobiš določenih izkušenj. Oktobra istega leta sem začela delati v studiu, kar je prineslo veliko strank, zato lahko rečem, da tetoviram od takrat - torej približno leto in pol.
Tako kot v vsakem poklicu je tudi med tetovatorji veliko šarlatanov. Kako izbrati pravega, da tetoviranja ne obžalujemo vse življenje?
Danes to ni težko. Internet nam pri tem zelo pomaga, saj bi bilo res težko, če bi se vozili od studia do studia in si ogledovali nešteto portfoliev. Dobro je, da približno vemo, kaj želimo, vsaj stil, saj ima vsak tetovator svojega, in bomo že po ogledu nekaj fotografij risb in tetovaž vedeli, ali je to to ali sploh ne. Če so nam fotografije, ki jih najdemo na spletni strani nekega tatu studia všeč, ga kontaktiramo. Tudi ta del je zelo pomemben, saj nam lahko pogovor s tetovatorjem veliko pove o njegovi profesionalnosti in načinu dela. Odsvetujem pa seveda tetoviranje v t. i. domačih studiih, saj niso podvrženi nobenemu tipu sanitarnega nadzora in so zato higienski standardi in kakovosti barv ter materialov vprašljivi.
Čas, ko so bile v modi tetovaže sider, napisov, kot je JNA ali Slađana volim te, je mimo, se pa veliko ljudi odloči za tetovažo partnerjevega imena ...
Napis JNA je res pasè, kar pa ne velja za sidra. (smeh) Ta so kar priljubljena, tako kot drugi klasični motivi, ki so znova v modi - denimo pin-up dekleta, vrtnice ... Nekateri se res odločijo za tetovažo partnerjevega imena, pogosteje pa za začetnico tega, največkrat pa za imena otrok. Ljudje v zvezah se še raje kot za imena odločajo za določene simbole. Na primer, oba si tetovirata prstana, zapestnici ali pa enak motiv ...
Je veliko ljudi, ki si popravijo tetovaže?
Če je tetovaža izdelana v našem studiu, zanjo jamčimo, in če bi bilo karkoli z njo narobe, stranki pripada brezplačno popravilo mesec po tetoviranju. Seveda pa popravljamo veliko tetovaž, ki niso nastale pri nas. To so lahko zelo stare, zbledele ali slabo narejene tetovaže, doma narejene, zaporniške ali kozmetične tetovaže ... in seveda tudi tetovaže imen nekdanjih partnerjev.
Pri tetoviranju je treba biti zelo natančen in zbran. Kaj je bil do zdaj vaš 'najdaljši' tatu oziroma koliko časa ste tetovirali v kosu?
Osem ur. To je bilo dvakrat na tatu konvenciji. Toliko ur sem tetovirala, ker sem morala dokončati izdelka, s katerima sem tekmovala, je pa zelo težko biti zbran osem ur. Gre tudi za fizični napor, saj imamo tetovatorji zaradi določenih poz kar precej težav s hrbtenico. V studiu najraje tetoviram po tri do štiri ure hkrati, za več kot štiri ure pa potrebujem premor. Za res velike tetovaže stranke pridejo večkrat.
Omenili ste težave s hrbtenico. Kaj pa bolečine v roki?
Na začetku sem imela težave z zapestjem, a sem zdaj to že natrenirala. (smeh) In oči postanejo utrujene po večurnem delu.
Tetoviranje česa vam je največji izziv? Mogoče portretov?
Portreti so vsekakor izziv. Čeprav sem teh naredila veliko na papirju, sploh pri predmetu risanje in slikanje pri prof. Darku Slavcu na fakulteti, se jih na koži še nisem lotila. To me še čaka ... Predvsem pa mi je izziv razvijati svoj stil tetoviranja in biti res dobra v avantgardnih in realističnih tetovažah.
Bi lahko tudi pri tetovažah govorili o modnih smernicah? Če se ne motim, so zadnje čase zelo zaželeni polka-trash tatuji, vedno več jih kot motiv izbere portret otroka ...
Seveda so obdobja, ko so določeni stili bolj modni, drugi pa manj. Ne vem, ali lahko temu rečemo modne smernice tatujev, morda ... Če se odločimo za tetovažo, je najpomembnejše, da imamo v mislih predvsem sebe in izberemo individualen motiv in stil tistega, kar bomo nosili vse življenje, ne glede na 'trende'.
Kaj so najpogostejši ali najbolj zaželeni motivi tetoviranja? Metuljčki? (smeh)
Zadnja leta različni napisi. Veliki, majhni, dekorirani, preprosti, v različnih jezikih ...
Ste kdaj kakšno željo zavrnili in zakaj?
Da, nekajkrat. Spomnim se primera, ko je šlo za nedokončan izdelek drugega tetovatorja. Stranki sem svetovala, naj se obrne nanj. Tudi sama namreč ne bi želela, da nekdo dokonča moj izdelek pri drugem tetovatorju.
Kako se izobražujete na področju tetoviranja?
Osnov me je naučil Sergej, ki ima že 12 let izkušenj na tem področju. Sama pa poskušam slediti novostim prek interneta, revij, knjig. Za prihodnost načrtujem še kakšen certifikat v tujini.
Koliko tatujev imate vi? Velja tudi pri vas, da je kovačeva kobila vedno bosa?
Seveda! (smeh) Imam samo enega, a ta je zame zelo pomemben. Je simbol lepega obdobja, ko sem z diplomo iz oblikovanja tekstilij in oblačil v žepu začela tetovirati. Zato imam 'na sebi' motiv iz svoje diplomske kolekcije, katere tematika je bilo seveda tetoviranje. Menim, da moraš motiv začutiti, in ko bom začutila prihodnjega tako, kot sem tega, se bom znova tetovirala. Se pa nekaj že plete po moji glavi.
Lani ste se na mednarodni konvenciji tetovaž v Trstu uvrstili na drugo mesto v kategoriji Best of avant-gard. Načrtujete še kakšno udeležbo na tekmovanjih?
Tako je. Seveda se bom tekmovanj še udeleževala; to je za tetovatorje običajno, če si želiš ustvariti ime in postati prepoznaven po svojem stilu. Prvo tekmovanje bo že med 11. in 13. aprilom na 4. Mednarodni tattoo konvenciji v Ljubljani. Tam bom najverjetneje znova tekmovala v kategoriji avantgarde, morda še v kateri drugi.
Mimogrede, če se ne motim, ste na omenjeni konvenciji tetovirali svojo najstarejšo stranko?
Drži. Gospod je bil star okoli 60 let. Izbral si je motiv iz mojega portfolia. Šlo je za zelo poseben motiv, ki sem ga v preteklosti podarila bivšemu fantu. Gre za nekakšen strojniški motiv - matice, vijaki in podobno sestavljajo črko F. Gospodu na konvenciji je bil ta tako všeč, da sem ga v pol ure predelala v nekaj novega, saj svojih unikatnih tetovaž ne ponavljam, in nato sem ga tetovirala.
Koliko časa vam še ostane za slikanje in šivanje?
Čas bi že lahko našla, če bi želela, ampak sem trenutno z mislimi pri tatujih. Občasno še sešijem obleko za kakšno posebno priložnost. Tako sem si lani, denimo, sama izdelala večerno obleko za Viktorje. Ravnokar pa sem končala maturantsko obleko za sestrično. Za slikanje pa nimam primernega prostora, ampak že skrbim za to, da to rešim. (smeh) Sicer pa glede kreiranja oblačil še nisem rekla zadnje besede. Nekoč bi rada izdelala linijo oblačil, ki bi bila podznamka studia Red Cat.
Napisala: Andreja Korenčan
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
