Pevka Tinkara Kovač, ki bo v sredini junija izdala zgoščenko priredb, zase pravi, da ni tipična umetnica. Odkar je postala mama, ima do sebe kot izvajalke in do svojega dela večjo distanco.
Story: V sredini junija izide vaš najnovejši album, ki ga sestavljajo izključno priredbe skladb iz sedemdesetih in osemdesetih let nekdanje Jugoslavije in Slovenije. Na radiih že lahko poslušamo singel Senca. Kako je bilo ustvarjati tak album v primerjavi s prejšnjimi?
Težko primerjam ta album z drugimi, saj v celoti zajema priredbe. Ne gre za moje avtorske skladbe ali skladbe mojih najbližjih sodelavcev, tako da je resnično poseben z vseh vidikov. Zame je bilo to absolutno nova izkušnja, ker nikoli nisem tako dojemala svojega glasbenega sveta.
Story: Ste močno eksperimentirali s priredbami?
Nekatere priredbe so res narejene povsem drugače in zgodi se celo, da skladb sploh ne prepoznaš, dokler ne slišiš refrena. Smo pa izbrali tudi nekaj skladb, ki niso bile največji hiti. Izbirala sem jih na podlagi tega, da so mi bile všeč in sem jih lahko posvojila za svoje. V bistvu se že zelo veselim odzivov ljudi. Občutek imam, da bodo za nekatere mislili, da so moje. Gre namreč za skladbe nekdanje Jugoslavije, zato sva jih z Dragom Mislejem Mefom prevedla iz srbohrvaščine in makedonščine.
Story: Pa je občutek pri ustvarjanju priredb podoben kot pri ustvarjanju avtorskega albuma?
Ne, ne gre za enako ustvarjanje, in če sem popolnoma iskrena, me že srbi glas, da bi ustvarila avtorski album. Me pa zelo osrečujejo različni načini ustvarjanja glasbe. In takšni izleti v ustvarjanje priredb in podobno se mi zdijo nekako nujni za mentalno zdravje glasbenika, saj se malo spočije od samega sebe in si razširi glasbeno obzorje v smislu žanra.
Story: Ko se glasbenik loti priredb, so skladbe že narejene, vendar se vseeno trudi, da jim vdahne novo dušo. Je to bolj naporno in vzame več časa, kot če se lotite na primer avtorske zgoščenke?
Časovno mi je več časa vzel ta album, saj gre za stvar kompromisov in pridobivanja dovoljenja avtorjev skladb. Morda je pa celo težje delati priredbe, saj ob tem čutiš spoštovanje do avtorja, izvajalcev in do občinstva, ki obožuje skladbo, iz katere delaš priredbo, in do lastnih oboževalcev. Ko ustvarjaš lastne skladbe, pa preprosto izhajaš iz sebe.
Story: Omenili ste, da vas že mika avtorski album. Že nastaja?
Skladbe so že napisane in tudi z bendom že ustvarjamo. Pričakujemo, da bomo do konca leta lahko že imeli narejen album.
Story: Je materinstvo spremenilo vaš pristop k ustvarjanju glasbe? Je za vas postala glasba bolj delo, ko ste pred štirimi leti postali mama?
Nekako res. Na začetku sem se seveda želela posvetiti hčerki, zato sem bila z njo kar dolgo. Zdaj, ko je veliko bolj samostojna in hodi v vrtec, pa imam občutek, da vse skupaj počnem veliko bolj fokusirano, manj časa izgubljam za nepotrebne stvari in imam večji red, kar zadeva urnik. Umetniki namreč veljamo za bolj 'raztreščene', nekateri pa včasih radi uporabljajo to kot izgovor, da so lahko manj odgovorni. Pa ne bi smelo biti čisto tako. Mislim, da si lahko umetnik in odgovoren hkrati.
Story: Ali zdaj kako drugače ustvarjate glasbo, kot ste jo pred materinstvom?
Predvsem imam večjo distanco do sebe. V svojem bistvu se nisem tako zelo spremenila, da bi drugače gledala na svet. Pa mislim, da mi ni samo materinstvo prineslo veliko novih pogledov na svet, ampak tudi moj sopotnik. Je arhitekt in tudi zato sem začela drugače gledati na svet. Naše počitnice so vedno zelo kreativne, odpravimo se na primer v New York, kjer radi obiščemo galerije in podobno. Ne vem sicer, kaj točno je to spodbudilo, ampak nase na odru zdaj gledam kot na lik, ki nekaj sporoča, ne pa več, da sem to jaz. To mi dovoli, da imam večjo distanco do sebe in do svojega glasbenega dela.
Story: Torej vas materinstvo ni nič spremenilo?
Ko sem postala mama, sem občutila, da sem izpopolnjena in da ni potrebe, da bi še ustvarjala glasbo. In takrat sem se malo ustrašila, kaj to pomeni. Ampak če je človek zadovoljen, ne potrebuje nič in bi lahko ves dan sedel in se igral z otrokom. Potem pa se je ta moj glasbeni talent na srečo spet zbudil in mislim, da je dobro, saj vsi otroci potrebujejo kreativne starše.
Story: Bi zase rekli, da ste tipična umetnica - ustvarjate ponoči, pozno vstanete in podobno?
Po eni strani sicer sem umetnica, ampak ne tako tipična. V načinu življenja zagotovo ne. Rada imam preprosto življenje, z vrtom, likanjem, kuhanjem in vsem, kar spada zraven.
Story: Ali vas hčerka Gala rada spremlja na vaje in koncerte?
Je zelo navdušena nad glasbo in me nenehno prosi, ali gre lahko z mano, zato moram prav razmišljati, kam vse jo lahko vzamem s seboj, da se bo imela fino. Če imam zgodnje akustične koncerte, jo vedno vzamem s seboj in res uživa. Potem pa v ponedeljek zjutraj reče, da bo šla raje z mano na koncert kot pa v vrtec. Doma pa je seveda večino časa obkrožena z glasbo.
Story: Že kaže glasbeno nadarjenost?
Mislim, da kaže bolj glasbeno-gibalni talent. Zelo rada pleše in nastopa.
Story: Bi rekli, da pridno ločujete med delom in prostim časom?
Ne dovolj, moram kar zavestno misliti na to. Glasba je zame tudi užitek, ampak vse bolj razmišljam, da ni najboljše, če je glasba tudi moj hobi. Zato se zadnje čase ukvarjam z drugačnimi hobiji, šla sem na primer na zeliščarski pohod, kjer smo nabirali zelišča. Pri meni je težava, da bi iz hobija, ki mi je všeč, najraje kar naredila poklic zase.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču