Veliki zmagovalec zabavne oddaje Znan obraz ima svoj glas in svež glas radijske družine Radia 1 Tomaž Klepač se je v družbi sotekmovalcev pred tedni vrnil z nepozabnega križarjenja po Mediteranu. Razkril nam je nekaj zanimivosti s potovanja in iskren pogled na družino, ki ga je spremljala na morskem oddihu.
Zmaga v zabavnem šovu Znan obraz ima svoj glas je nepozabna. Tako je prišlo tudi križarjenje z glasbenimi prijatelji po Mediteranu. Kakšni so vaši prvi vtisi po zabavnem potovanju, zaradi katerega ste ob vrnitvi domov za nekaj dni pristali v postelji?
Noro, nepozabno, še bom šel na križarjenje. Vesel se, da se je to druženje zgodilo. Več je razlogov. (smeh) To so bile po devetih mesecih neustavljivega časovnega kolesja, ki je pri meni potekalo od šova Znan obraz ima svoj glas prek prestopa na Radio 1 do finaliziranja albuma skupine Sixtynine 'You are me', prve daljše počitnice. Posebno super je bilo, ker je bil čas počitnic in smo lahko na križarjenje šli vsi, vsa družina, in tako preživeli nekaj časa skupaj.
Na ladji je bilo super vzdušje. Res pa je, da so pri agenciji Morje možnosti poskrbeli, da nam nič ni manjkalo. Lepo so skrbeli zame, za nas. Res pa je, da sem se bal, da bom zbolel že na ladji. Vedel sem, da bom prvi trenutek, ko se bom sprostil, moral odgovarjati telesu, ki sem ga že nekaj mesecev držal na robu. No, tudi na ladji je telo zdržalo, potem pa mu je bilo dovolj in moral sem počivati. Dobil sem visoko vročino in počutil sem se, kot da sem se hote devetkrat zaletel v Zavčevo desnico. Res ... Bil sem zdelan kot že dolgo ne.
Kaj vas je najbolj očaralo oziroma se vam je vtisnilo v spomin?
Tura je bila simpatična, če jo lahko tako imenujem, ker smo pluli. Vsaka destinacija me je očarala, najbolj pa me je navdušil Dubrovnik. Res neverjetno mesto. Mogoče sem malo krivičen do Grčije, do Krfa, Mikonosa in Santorinija ... Ampak ne paše Grčiji 15 stopinj Celzija. Je pa pustila vtis name tudi katedrala sv. Nikolaja v Bariju. Res lepa cerkev, minimalistična, z impozantno arhitekturo.
Nam razkrijete kakšno zanimivost s prijateljskega druženja?
Mogoče mi je v spominu ostal večer, ko smo ga lepo zažurali in pristali v skoraj prazni sobi za karaoke. Potem smo začeli Fogl, Pilja in jaz veselo prepevati in nabralo se je kar nekaj gledalk in gledalcev. Uživali smo, se zabavali in se lepo imeli. Na koncu so me ladijski animatorji še povabili k sodelovanju v zaključnem ladijskem 'talent šovu'.
Kaj vas je na križarki prepričalo, saj ste kar dvakrat nastopili na odru, ob tem pa še zmagali na posebnem tekmovanju talentov na ladji?
Kot že rečeno: bil je splet okoliščin. S Foglom in Piljo smo peli na karaokah in dal sem si duška. Malo AC&DC, malo Zeppellinov pa Gunsov in potem so me ladijski animatorji kar povabili k sodelovanju. Naslednji dan sem moral še na eno avdicijo in potem zadnji večer nastop v ladijskem teatru. Noro. Podpore sem imel med publiko veliko, saj so prišli skoraj vsi Slovenci, ki so bili na ladji. In ni bilo težko zmagati. (smeh)
Ker ste nenehoma vpeti v delo na Radiu 1, vodenje družabnih prireditev, glasbene nastope s skupino ter druge poslovne zadeve, nas res zanima, kje najdete energijo za to?
Res ne vem. Telo me je že opozorilo, da je dovolj, da moram paziti. Sicer pa ni težko delati nečesa, kar imaš rad, kar te veseli. Na Radiu 1 je fantastična ekipa in imamo se dobro, z bendom smo fantastična ekipa in imamo se dobro. Res pa je, da moram delati, če hočem plačevati položnice in preživeti. Super bi bilo ležati, uživati in nič delati. Tudi to znam. Če je kdo v Sloveniji, ki mi plača tako delo ... z veseljem sprejmem tudi to. (smeh).
Res ste neverjetni in velikokrat se poraja vprašanje, kako skrivate tisto utrujenost, saj ste tudi na družinskem področju zelo delaven očka?
Poskušam biti dober očka. Enkrat uspeva, spet drugič usekam mimo. (smeh) Tako pač je! Otroke dobiš brez navodil in se še danes, ko ima Ana 12, Jure pa 17 let, učim biti dober oče. Dosti me naučita tudi otroka, ki sta nekako, vsaj zame, moje ogledalo.
Žena Barbara je verjetno srečna, da ste znova več skupaj, pa čeprav je novo delo v Ljubljani na Radiu 1 kar zahtevno?
V bistvu nismo nič več skupaj kot prej. (smeh) Urnik imam dokaj naporen in sem večino dneva odsoten. Zjutraj ob 9. uri startam na radio in se vračam okoli 19.30. Tako da se zdaj vidiva manj kot prej. Na takšen urnik se še privajam oziroma se privajamo. Ni lahko. Upam, da nam bo uspelo najti ritem.
Kako se počutite, ko je medijski prestop med radiema mimo ter ste že dobro zaveslali v nove glasbene načrte ter vizijo?
Ja, glasba in bend Sixtynine sta vseskozi tista, ki skrbita, da se 'izkričim'. To pomeni, da vse, kar se mi 'hudega' nabere skozi teden, s petjem izčistim iz telesa. Paše. S Sixtyninom in producentom Andreom Effejem smo prišlo do konca našega prvega albuma z naslovom 'You are me'. Vse pesmi so zmiksane, zmasterizirane in zdaj čakamo, da jih slišimo in izdamo v CD-obliki. Res pa je, da smo s Sixtyninom že začeli delati pesmi za drugi album.
Ko sta z ženo Barbaro sama, je slišati, da si rada vzameta čas zase in se podružita tudi z družinskimi prijatelji?
Vsega po malo. (smeh) Rada greva na obisk k prijateljem, rada pa sva tudi sama. Na kavču pred televizijo. Zakon. (smeh)
Kako vas žena najraje razvaja v kuhinji oziroma kateri jedi nikoli ne rečete ne?
Barbara je odlična kuharica. Vse naredi dobro in okusno. Jedilnik je pester in vanj poskuša umestiti vse, kar potrebuje naše telo. Veliko pozornost posveča zdravemu načinu kuhanja. Ampak zdaj bi lahko na to temo govoril ure in ure ... mogoče kdaj drugič. Nikoli ne morem reči ne njenim smutijem, ki mi jih zjutraj pripravlja, in nikoli ne morem reči ne njeni lazanji ... božanska je.
Družina Klepač je res medijska. Pohvalite se lahko tudi s sestrama - Mojco, ki je bila odlična odbojkašica, in Andrejo, ki je vrhunska tenisačica. Zanima nas, ali se ta športno-medijska moč prenaša tudi na mlajši rod?
Kaj pa vem. Če se, je to po naključju. Jure in Ana sta samostojni osebi in se bosta sama odločila, kam in kako v življenju. Moja oziroma najina naloga z Barbaro je, da jima pomagava in spodbujava. Jure je, recimo, samouk na kitari. Skupaj z YouTubom se je naučil igranja nanjo. Že ustvarja svojo glasbo in lahko mirno rečem, da mu ne sežem do kolen. Ima zelo izostren in prefinjen pogled na glasbo. Skratka, zame je car. Upam pa, da ne bo to njegova primarna dejavnost.
Ana zelo rada poje in pleše, presenetila me je, ker se je kar sama vpisala k atletiki in zdaj teče. Noro. Prava carica. Pomembno pa mi je, da sta oba vesele in zdrave narave, poštena do drugih in sebe in da se učita premagovati življenjske ovire tako, da uporabljata znanje in izkušnje, ki sta si jih nabrala do zdaj. Pomembno se je imeti v življenju lepo.
Z glasbeno skupino Sixtynine ste zaposleni na polno. Zanima nas, kakšni so vaši načrti?
V bistvu bi bil vesel, da bi lahko rekel, da nam nastopov ne manjka. Ampak ni tako. Sicer nastope imamo, ampak teh ni nikoli preveč. Radi nastopamo. Zato tudi igramo. Največja moč 'sixtyninersov' se skriva prav v živih nastopih. Toliko o nastopih. Če pa nas kdo želi povabiti (t.klepac@gmail.com), dobrodošli. Načrti so povezani z izdajo prvega albuma. Končali smo snemanje, miksanje in mastering. Zdaj nas čaka vse, povezano z izdajo končnega izdelka. Tudi tukaj vabilo: če je kdo, ki bi rad investiral svoj denar, smo tukaj. (smeh)
Napisal: Alojz Petrovčič
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec
