Žana Povše Salobir znova na lepotni operaciji!

Žana Povše (foto: Tibor Golob) Tibor Golob
Vir: Story
15. 10. 2013

Žana Povše Salobir je ves avgust preživela v ZDA, kjer je bila na kar nekaj avdicijah za filme, in pravi, da je najtežji del posla čakanje. Spregovorila je o življenju v Los Angelesu in tem, zakaj se z družino za stalno ne preseli tja, razkrila pa nam je tudi, da si je dala pred časom popraviti nos, česar ne namerava skrivati.

Žana, avgusta ste mesec dni spet preživeli v ZDA, kjer ste bili na več filmskih avdicijah. Že veste, kako ste se izkazali?

Uf, ko bi vsaj šlo tako hitro ... Šlo mi je super, opravila sem najboljše in po svojih najboljših močeh, kaj bodo rekli, pa je druga stvar. (smeh) Za mnenje me niso vprašali. (smeh) Sicer za večino avdicij še čakam odgovor.

Za kakšne žanre filmov je šlo?

Zelo različno. V tem trenutku svoje kariere še iščem pravo pot, pravo vlogo in se preizkušam v čim več možnih situacijah, vlogah, žanrih ...

Nam lahko malo več poveste o teh avdicijah? Kako potekajo? Koliko časa trajajo?

Vsaka avdicija je posebno doživetje, posebna vloga, čisto nova oseba. Na avdicijo  se sorazmerno dolgo pripravljaš, imaš pa samo nekaj minut časa ali samo nekaj vrstic, da prepričaš osebo, ki je pred teboj, da si ti tista prava. Ampak to ni najhujše! Najhujše je čakanje! Čakaš na to, da te povabijo na avdicijo. Skupaj s kar nekaj drugimi igralci čakaš, da prideš na vrsto na avdiciji! Čakaš na odgovor, ali je vloga tvoja. In seveda, čakaš na pravo avdicijo, tisto samo tvojo, ki ti bo spremenila potek življenja.

Se nanje posebej pripravljate?

Kot rečeno, se na vsako avdicijo posebej pripravim, kot da je tista ta prava. Včasih je to zelo težko, ker ne dobim celega scenarija, ampak samo del in je težko vedeti, kaj se skriva v ozadju, kakšna je zgodba. V vsako vlogo se poskusim vživeti, ji dati nekaj svojega, potem pa dam vse od sebe, čakam in upam.

Imate v ZDA kakšnega agenta? Kako ste ga našli?

Do agenta je zelo težko priti, do pravega pa še veliko težje. Avgusta sem končno začela delati z dvema agentkama, ki me bosta zastopali v Los Angelesu in v Londonu. Zdaj je delo veliko lažje, saj mi agentki pošiljata scenarije, ki so primerni zame, me predlagata za sodelovanje producentom filmov, iščeta prave priložnosti. Bomo videli, kako se bo obneslo, kakšni bodo rezultati, je pa res zdaj veliko lažje.

Čakata pa vas tudi že dve snemanji, in sicer vesterna in filma z naslovom Cyborg Nemesis. Kdaj začnete?

Trenutno sta filma v predprodukciji, jaz pa se pripravljam na vlogi. Čakam na točen datum začetka snemanja, ki bo verjetno konec leta ali v začetku prihodnjega. Odvisno od producenta in predprodukcije. Sem že povedala, da je v tem poslu veliko čakanja? (smeh)

Kako se pripravljate na primer na vlogo v vesternu? Kakšno vlogo boste imeli?

V tem filmu igram tako imenovano 'bad girl', ki ima veliko srce. Kradem bogatim in dajem revnim ... Robin Hood v krilu, no, ne zares v krilu, ker nosim jahalne hlače. (smeh) Težek del je južnjaški naglas ... Zelo se trudim. Zanimiva zgodba. Več pa ne morem povedati. Ko posnamem, prinesem slikice in filmček. Obljubim.

Kako potekajo snemanja? Kako ravnajo z vami, imate svojo prikolico, asistenta ...? Ali je vse bolj preprosto?

Na snemanjih se zelo trdo dela, vendar se vsi člani ekipe trudijo, pravzaprav trudimo, da je vzdušje sproščeno in prijateljsko. Za zdaj še nisem imela nobene tako velike vloge, da bi potrebovala ali želela svojo prikolico, in sem se družila z drugimi člani ekipe. Vsi igralci se na snemanjih radi družijo. Izjeme so tisti, ki imajo zelo zahtevne ali negativne vloge, za katere potrebujejo mir in samoto, da ostanejo 'v liku'. Nisem še srečala nobenega igralca, ki bi se šel zvezdo in spravljal v slabo voljo vse okrog sebe. Mogoče še nisem srečala res prave zvezde. (smeh)

Kakšno je pravzaprav vaše življenje, kadar ste v ZDA? Živite v hotelu, imate najeto stanovanje? Ali z vami potujeta tudi hčerkica in mož?

Večinoma živimo v stanovanju. Če potujem za krajši čas, potem včasih tudi v hotelu. Hčerka in mož sta bila z mano enkrat, to leto se bomo pa dokončno odločili, ali se bomo preselili ali ne. Kiari se prihodnje leto začne šola in rada bi, da takrat ne spreminja več okolja. Tako da bodo vse večje odločitve sprejete proti koncu leta.

Zakaj se pravzaprav za stalno ne odselite v Los Angeles?

Zakaj? Amerika res ni za vogalom. Vsak obisk je treba načrtovati in se voziti do Ljubljane vsaj 15 ur. Tako da je prvi razlog domotožje. V Sloveniji sem doma. Druga stvar je, da ima Kiara tukaj dedka in babici, prijatelje, družino, vrtec in pozneje šolo. Kot rečeno, se bomo verjetno morali pred njenim odhodom v šolo odločiti, ali bomo skupaj odšli čez lužo ali pa bomo ostali tukaj in bom jaz potovala od pet do osem mesecev na leto. Tretje in ne zadnje pa je, da mi življenje v Ameriki ni tako všeč kot tukaj. Vse je tako hitro, brezosebno. Saj ne rečem, če oziroma ko bom dobila pravo priložnost, je tudi ta možnost zelo realna. Amerika je dežela priložnosti, zato ji bomo dali priložnost.

Ste šli pri karieri na vse ali nič? Ste bili pripravljeni za uspeh tudi veliko tvegati?

Veliko sem tvegala že s tem, ko sem poskusila. Vsakič, ko grem na avdicijo, tvegam zavrnitev, vsakič, ko posnamem pesem, tvegam, da ljudem ne bo všeč. Tveganje je del posla. Nikoli pa nisem šla na vse ali nič. Vedno delam po svoji vesti. Saj mi ne boste verjeli, če rečem, da sem kar nekaj stvari, ki bi mi omogočile hiter prodor, tudi zavrnila - pa sem jih. Do zdaj še nisem naredila ničesar, kar bi obžalovala do konca življenja. Držim se pravila, da se moram vsako jutro pogledati v ogledalo. Včasih to stane, ampak se dolgoročno splača. Ostajam zvesta sama sebi. To mi je najpomembneje.

Ste bili pripravljeni tudi na neuspeh? Ste imeli rezervni načrt?

Seveda imam plan B! In sicer: glej plan A in naredi vse, da uspe.

V Sloveniji vas poznamo predvsem kot pevko. Na kateri točki pa je vaša glasbena kariera?

Poznate me predvsem kot pevko, ker mi kot igralki še niste dali priložnosti. (smeh) Šalo na stran, glasba je še vedno moja velika, mogoče največja ljubezen. Veliko pišem in tudi doma je vse več povpraševanja po mojih pesmih. Zadnja izdana pesem je Call Me, ki sem jo napisala za duet z Urošem Perićem - Perryjem. Odziv je odličen, tako da čez kakšen mesec že snemamo videospot s Final Focus Production, Tiborjem Golobom in Diamantkami. Več pa ne smem izdati. Pripravljam pa tudi nov singel za Slovenijo. Pesem je še v nastajanju, nas bo pa zagotovo grela v vseh mrzlih zimskih dneh.

Bili ste tudi ena izmed prvih znanih Slovenk, ki so priznale lepotni poseg. Takrat ste si povečali prsi. Pred kratkim pa ste šli spet pod nož, tokrat zaradi nosu ...

Res je. In da ne bo pomote, ni mi žal! Ne bom se veliko zlagala, če bom rekla, da me vsak dan kdo vpraša za mnenje ali nasvet v zvezi z lepotno operacijo. Pa ne samo 'neznani' ljudje, tudi 'znane' osebe. Ko se potem odločijo za lepotni poseg, ga skrivajo kot kača noge. Zakaj že? Saj to ni nič sramotnega in predvsem - to se opazi. Oprsje sem si povečala pri dr. Fabjanu in sem zelo zadovoljna. Ko sem se končno odločila, da si bom dala popraviti še nos, je bil Matic edina logična izbira. Sicer bi to lahko naredila v ZDA, ampak zakaj? Z Maticem se poznava že vrsto let in mu 100-odstotno zaupam. Ko sva se usedla ob kavi in sem mu povedala, kaj si želim, mi je takoj znal svetovati. Združila sva medicinsko in estetsko in zdaj imam nov nos. (smeh)

Ni vam težko priznati, da je bil razlog deloma tudi lepotne narave. Ste to storili zaradi kariere v ZDA?

Zakaj bi mi bilo težko priznati? Problem v tej naši lepi Sloveniji je, da ljudje hitro obsojajo in se obsojanja bojijo. Sama vedno priznam vse, kar naredim. In predvsem vem, zakaj sem to naredila. Ker se zdaj v svoji koži bolje počutim, lažje diham, sem bolj samozavestna in znebila sem se še enega kompleksa. Nisem pa tega naredila zaradi kariere. Je pa res, da v tem poslu videz veliko pomeni. Tako kot drugi vlagajo v delnice, avtomobile, zlato ... jaz vlagam vase, v igro, petje, ples, tuje jezike in tudi videz. Računam, da se bo vse to nekega dne obrestovalo.

Vam je kdo tam rekel, da bi bilo dobro, če bi to storili?

Ne.

V pogovoru pred intervjujem ste mi omenili, da morate tam izpolnjevati določene standarde. Kaj to pomeni?

Sem res?! Mogoče pa sem res. (smeh) Ko prideš v Hollywood, se takoj prebudijo kompleksi. Tam se res sprehajajo popolni ljudje. Za doseganje 'določenega standarda' moraš ustrezati po videzu (ker je prvi vtis pač prvi), potem je pomemben talent, poleg tega pa moraš biti garač. Da pa se znebiš kompleksov, se sprehodiš po L. A. (smeh) Slovenci smo res lep narod.

So vam namignili, da bi morali popraviti še kaj drugega?

Kot rečeno, nosu nisem popravila zaradi zahtev Hollywooda, ampak zaradi svoje želje in po posvetovanju z Maticem (dr. Fabjanom). Če bi mi že kaj 'namignili', bi seveda premislila, ampak odločitev je moja. Žana nikoli nikogar slepo ne uboga. In kot rečeno - sama sebe moram vsako jutro gledati v ogledalu.

Do kod ste pripravljeni iti?

Do koder sežejo moje sanje. Do Lune in nazaj. Aja, to ni bilo tako vprašanje?!? (smeh) Mislim, da sem na to že odgovorila.

Andreja Freyer

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

StorySTORY 42/2013

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story Story 42/2013

Story Story 42/2013, od 09. 10. 2013