Zlatko Dedič: Sinčku podaril nogometno žogo

Zlatku Dediču in njegovi Melisi se je uresničila njuna sanjska otroška želja, da bi nekoč imela parček, deklico in fantka. Ker sta trdno verjela v svoje sanje, so se te res uresničile. Lepo. (foto: Alojz Petrovčič) Alojz Petrovčič
Vir: Story
6. 12. 2012

Slovenski nogometaš Zlatko Dedič, ki kruh služi v Nemčiji v nogometnem klubu Bochum, je drugič postal očka. Njegova ljubezen Melisa mu je povila drugega otroka z imenom Alan. Ekskluzivno za revijo Story je Zlatko spregovoril o novem družinskem članu.

Story: Kako sta z Meliso izbrala ime za novega člana?

Bilo nama je všeč že od samega začetka, že ko sva izvedela, da bo čez nekaj mesecev na vrata družine potrkal nov član. Je pa res, da so se nama med nosečnostjo porajale vedno nove zamisli. Na koncu sva se vrnila k začetni ideji in se nato oba trdno odločila, da bo Alan. Prav je, da povem, da imena nisva izbrala zaradi kakšne posebne lastnosti ali pomena.

Story: Ste bili pri porodu? Kakšni so bili prvi občutki, ko ste sinčka prijeli v roke?

Porod je potekal v redu, bilo je nekoliko naporno, ampak izteklo se je, kot se mora. Alan je sicer do zadnjega počakal v maminem trebuščku, potem pa je dan po roku končno pokukal na svet. Čisto po naključju mi je moj trener Bochuma dal nekaj prostih dni. Prišel sem v četrtek, Melisa pa je rodila v petek, tako da sem lahko bil pri porodu. Ko sem Alana prijel v roke, sem čutil nekaj, česar se ne da opisati z besedami. Bil sem ganjen. Za prvo darilo sem mu podaril nogometno žogo.

Story: Z Meliso sta se odločila za porod le kak kilometer stran od vajinega doma, v izolski porodnišnici ...

Res je. Da rodi v Izoli (izolski porodnišnici), sva se odločila, ker imava v tamkajšnji okolici starše, tete. Odlično je imeti nekoga, ki je vedno na voljo, da ti takoj pomaga. Iskreno povedano, sem tako tudi sam bolj miren in sproščen kot očka, saj sem zaradi nogometnih obveznosti res veliko odsoten. Tudi najina prva hčerka Sara je rojena v izolski porodnišnici in z Meliso sva imela dobro izkušnjo z odličnim zdravstvenim osebjem. Tako da sva se tudi pri Alanu z razlogom  odločila za domači kraj.

Story: Zdaj se vam je uresničila še ena želja, saj imata zdaj z Meliso parček. Ali to pomeni, da je pred vama le še en res velik življenjski korak - poroka?

Res je, zelo sem vesel in kot očka presrečen, da imam parček. Imam zlato hčerkico Saro in zdaj še fantka Alana, kar je najbrž želja vsakega moškega. Za zdaj z mojo ljubeznijo drugih načrtov, razen vzgoje otrok, ne delava. Pomembno je, da si Melisa povsem opomore, da se Alan razvija tako, kot je treba, in da končno pridejo vsi trije k meni v Nemčijo. Zdaj si želim le, da bi bili vsi skupaj kot prava družina in da s svojima otrokoma in Meliso preživim čim več lepih trenutkov. O poroki, priznam, razmišljava, a kdaj bo, vam tudi tokrat žal ne morem odgovoriti. (smeh)

Story: Zaradi nogometnih obveznosti v Bochumu in reprezentančnih obveznosti ste morali kar hitro v Nemčijo. Ste sploh že pošteno proslavili novega družinskega člana?

Alana sem pravzaprav videl le pri porodu in naslednji dan, saj sem zvečer že moral leteti v Nemčijo, ker me je dva dni za tem čakala tekma. Nisem imel veliko časa, ampak sem vseeno proslavil v ožjem krogu, z družino in prijatelji. Prava bučna zabava pa še pride ...

Story: Komu ste najprej sporočili prelepo družinsko novico?

Prelepo novico sem najprej sporočil družini, nato pa sem vsem poslal sporočilo z veselo novico. Ne znam povedati, kako sem se počutil, ko sem tipkal sporočilo. Kar žarel sem od sreče. Priznam, prav vse čestitke so me ganile in ni lepšega kot to, da lahko take lepe trenutke deliš z drugimi, ki ti to vrnejo na isti način.

 

Napisal Alojz Petrovčič

Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story