Aljoša Bagola, Prekmurec v Ljubljani. Kreativni direktor in vodja oglaševanja v agenciji Pristop, odličen tekstopisec, ljubitelj vsega lepega na svoj način. Zanj bi lahko rekli, da narekuje trende tako na področju oglaševanja kot osebnostnega sloga. Ga lahko kdo posnema? Ja, vendar mu ne bo uspelo …
Story: Vaš slog oblačenja mi je zelo všeč. Kdo je imel nanj največji vpliv, če sploh?
Najprej hvala za kompliment. (smeh) Ker pa svoj stil pojmujem kot apokaliptično-džentelmenski, pri čemer klasične kroje najraje kombiniram z razvlečenimi majicami, zdrajsanimi hlačami in pošvedranimi škornji ter si poleg tega v žep zatlačim še kakšno ruto, bi najbrž rekel, da so me vseskozi navdihovali apokaliptiki in džentelmeni. Jimi Hendrix, Kurt Cobain, Mad Max, Marlon Brando, James Dean in recimo … Tom Ford.
Story: Čeprav delujete sproščeno razcapano, je vse, kar imate na sebi, dodelano. Porabite zjutraj veliko časa, da se uredite?
Za čuda ne, čeprav se moje oblačenje dogaja še v polrazsodni fazi pred jutranjo kavo. (smeh) Največkrat še zamujam v službo, zato časa za razmišljanje itak nimam. Čeprav se vam zdi vse dodelano, pa me v Prekmurju kakšen starejši gost v oštariji še vedno vpraša, zakaj sem tako klošarski. (smeh) Pa neki strašen direktor, da sem, še ponavadi zagodrnjajo v nejeverju …
Story: Prisegate samo na dizajnerske kose ali ste pač samo mojster kombinacij, da na vas vse deluje vrhunsko?
Ne, sploh se ne zanašam samo na dizajnerske stvari. Pravzaprav jih imam zelo malo. Glede na to, kako hitro se dizajni z vrhunskih modnih brvi prezrcalijo v trgovine s tako imenovano 'hitro modo', in glede na to, koliko vrhunskih oblikovalcev sodeluje z nizkocenovnimi blagovnimi znamkami, je dandanes lahko vsak dobro oblečen za razmeroma malo denarja.
Story: Katero oblačilo po vašem mnenju ne bo nikoli iz mode?
Klasično krojeni moški suknjič oziroma obleka, džins in T-majica. Moji najljubši kosi, sicer. Stvari, ki so preživele do danes, bodo krojile modo tudi v prihodnosti. Tudi čipkasto žensko perilo, seveda … Grrrr.
Story: Ali kupujete oblačila premišljeno ali instinktivno?
Oblačila kupujem tako, kot počnem druge stvari v življenju. Torej najraje obsesivno-kompulzivno. (smeh)
Story: Bi se recimo za svoj poročni dan oblekli v klasično obleko ali bi ostali zvesti svojemu slogu?
Najbrž bi si za poroko privoščil obleko Toma Forda. Razen če bi se zgodila obsesivno-kompulzivno, na vrat na nos po hitri inspiraciji, in bi se moral poročiti kar v tistem, kar bi tisto jutro oblekel. (smeh) No, moja mama s tem najbrž ne bi bila zadovoljna.
Story: Kaj starši pravijo na vaš 'mestni' slog?
Očeta sicer najbolj vznemirijo sončna očala, privzdignjena v lase nad čelo, kar mu je 'ljubljansko šminkersko', zato jih, preden vstopim v gostilno, pospravim v žep. Mama me je pa sicer nekaj časa spraševala, češ kaj bodo rekli ljudje, ker tak hodim naokoli, pa je potem, ko sem dobil nagrado za stil, v hipni osuplosti nad svojo napačno presojo odnehala. (smeh) Sicer pa je bil moj oče v mladosti največji šminker daleč naokoli in se je nenehno oblačil v italijanskih butikih. Me prav zanima, kam si je nataknil sončna očala, ko jih ni potreboval. (smeh)
Story: Brez katerih treh oblačil ne bi mogli?
Črna motoristična jakna, zguljene leviske in razvlečena majica. So pa tu še 'džidžabidže' oziroma moj starošolsko usnjeni nakit na levi roki, ki ima še posebno talismansko vrednost. No, vsaj meni se tako zdi.
Story: Kako pa izbirate spodnje perilo?
Kako ga pa vi? (smeh) Jaz ga tako, da je udobno in da je tudi v postelji dobro videti.
Story: Kateri je najdražji kos v vaši omari?
Ker najdražje najbrž pojmujete v finančnem smislu, je to Armanijev plašč, ki sem ga kupil v njihovi 'flagship' trgovini v Milanu, medtem ko je sam šefe Giorgio poleg mene snemal novo oglaševalsko kampanjo z nogometnim zvezdnikom Kakajem. Seveda ta trivialna dejstva niti slučajno niso pogojevala nakupa. (smeh) Plašč je namreč oblikovan, kot da je za generala na ruski fronti, če bi se ta dogajala leta 2020. Oblačila morajo vedno imeti tudi neko literarno vrednost.
Story: Se kdaj zgledujete po katerem od tujih zvezdnikov?
Najbrž se hote ali nehote vsi po malem … Bolj kot to, da bi kopiral njihov slog, me navdušuje njihova rokenrolovska svojevrstnost in domiselnost. Najboljši navdih za to so Pharrell Williams, Johnny Depp in Tom Ford, pri čemer je za njihov stil seveda ključna karizma vsakega izmed njih. Zato se stila v resnici ne da nikoli skopirati. Ali ga imaš, ali pa ne. Moda tu nič ne pomaga.
Story: Glede na to, da ste kreativni direktor, se morate verjetno včasih obleči tudi bolj formalno. Kaj izberete v tem primeru?
Ja, ob teh prigodah so kakšni sodelavci kar pošteno zaskrbljeni, v čem le se bom prikazal pred kakšnim stilsko bolj zadržanim predsednikom uprave, ki prisega na klasično poslovno kravatarstvo. Moram pa odkrito priznati, da me širok kravatni vozel na pastelni srajci, ki tako nedomiselno definira slovenski poslovni stil, kar dodobra vznejevolji. Sam se pa prikažem v nečem, česar se Joy Division v svojih najboljših letih najbrž ne bi branili. In to, kot veste, vključuje ozko ozko črno kravato.
Story: Imate najljubšega kreatorja?
Po estetiki, ki mi je blizu, se visoko uvrščajo Tom Ford, Neil Barret, Marc Jacobs, Kris Van Assche, John Galliano ...
Story: Kombinirate oblačila in parfum? Na primer zvečer bolj močni vonji, čez dan sveži v kombinaciji z oblekami, seveda.
Ne.
Story: Kaj je za vas moda - je to način življenja ali samo poza?
Pojem 'fashion' mi gre na živce, saj predpostavlja pozerstvo, slepo sledenje trendom in posledično nedomiselnost. Bliže mi je pojem stil, ki ga preveva trajnost (če ne celo večnost), kreativnost in neskončna zgovornost, saj tvoj stil pove vse o tebi, še preden sploh odpreš usta. Zato bom od tu naprej kar tiho.
Napisala: Sandra Bratuša
Kreativni vodja projekta: Irena Lušičić
Stilistka: Lana C
Ličenje: Maja Šušnjara
Pričeska: Petra Maček za Frizerski salon In