Jessica Jagec: “Moja strast so večerne toalete”

Story: Se spomnite, kdaj ste se zaljubili v modno oblikovanje in ugotovili, da je to nekaj, kar želite početi do konca življenja?

Ja, seveda. Strast do risanja in oblikovanja me spremlja že od malih nog. Vedno sem vedela, da se želim ukvarjati z umetnostjo, vendar mogoče nisem natančno vedela, v katero smer se bom usmerila. O tem sem začela malo bolj resno razmišljati, ko se je bilo treba odločiti za srednjo šolo.

Story: Delali ste tudi kot manekenka. Kaj je bilo najprej, manekenstvo ali kreiranje?

Takrat sem bila zelo mlada in to je bil bolj hobi. To niso bile moje želje ali nekaj, kar bi želela početi v življenju. Definitivno je bilo najprej kreiranje, sem si pa z manekenstvom seveda nabrala pomembne izkušnje.

Story: Še kdaj pozirate pred fotografskim objektivom?

Redko. Če pa že, gre bolj za uslugo ali pa če potrebujem fotografije za promocijo.

Story: So vam izkušnje v manekenstvu pomagale pri ustvarjanju oblačil?

Vsekakor. Zame je bil to lažji začetek kariere, saj sem na tem področju ravno zaradi manekenstva spoznala veliko fotografov in drugih ljudi, ki so delali na istem področju ter mi pomagali začeti.

Story: Šivate oblačila tudi zase ali ustvarjate le za druga?

Nekako nikoli ne najdem časa, da bi ustvarila kaj zase, vendar kljub temu velikokrat oblečem katero od stvari, ki jih naredim za modne revije. Prva oblačila sem začela šivati že v osnovni šoli. Takrat sem šivala še na roke, zelo na hitro in seveda zelo eksperimentalno.

Story: Oblikovalec ima na voljo neskončno možnosti pri ustvarjanju oblačil in končni rezultat je odvisen od ustvarjalnosti in spretnosti. Kakšna oblačila pa vi najraje ustvarjate? Vsakodnevna ali taka za posebne priložnosti?

Moja strast so večerne toalete, ki niso za vsak dan, čeprav me oblikovanje veseli v vseh pogledih.

Story: Kot modna oblikovalka imate verjetno izredno izdelan občutek za stil. Kako bi pa opisali svojega?

Moj slog oblačenja je zelo ženstven. Rada poudarim žensko silhueto, saj me­nim, da je vsaka ženska, ki se počuti seksi, tako tudi videti.

Story: Oblikovalci nenehno raziskujejo modne trende, jih odkrivajo, ustvarjajo in eksperimentirajo. Ali tudi sami eksperimentirate pri oblačenju?

Seveda. Naravne proporce rada deformiram tako, da še bolj poudarim linijo peščene ure. A vseeno ostajam v okvirih nosljivega.

Story: Ali menite, da je treba imeti veliko denarja, če se želiš okusno oblačiti?

Nikakor. Le upati si je treba in biti drzen pri kombiniranju kosov. Pri tem pa moramo seveda vedno paziti na to, da izberemo stvari, ki nam pristajajo.

Story: Kaj menite o pregovoru, da obleka naredi človeka?

Mislim, da drži. Pa ne v smislu, da je samo človek, ki je oblečen v draga oblačila, dober človek. Ampak menim, da lahko vsak naredi iz sebe zelo veliko, če se zna obleči tako, da pusti dober vtis.

Story: Kateri kos garderobe po vašem mnenju letošnjo poletno sezono ne sme manjkati v nobeni ženski omari?

Pajac. Pajaci so super za poletje, imajo malo eksotičnega pridiha in se odlično podajo k zagoreli polti.

Story: Koliko so po vašem mnenju pri oblačenju pomembni modni dodatki in detajli?

Mislim, da so zelo pomembni, saj dajo oblačilu piko na i, vendar vseeno upoštevam pravilo, da je manj več.

Story: Pri nas imajo modni oblikovalci kar težave z uveljavljanjem in preživljanjem le s kreiranjem. Kakšne so vaše izkušnje glede tega?

Da se vse da. Slovenija pač ni pravi trg, saj so ljudje zelo zaprti, mogoče malo primitivni in veliko preveč je samooklicanih stro­kovnjakov. V tujini te ljudje veliko bolj cenijo. Dajo nekaj na unikate in ne gledajo le na ceno, ampak na kvaliteto.

Story: V nekem intervjuju ste omenili, da ste pri nas zaradi uspehov okusili tudi nekaj zavisti med vrstniki. Kako se spopadate s takimi odzivi?

Ne obremenjujem se preveč s tem. Vem, da sem preprosta, pogovarjam se z vsakim in sem tudi vedno pripravljena priskočiti na pomoč. Če se ne morejo sprijazniti s tem, je to njihov problem.

Story: Trenutno študirate oblikovanje v Whinchester School of Art and Design v sklopu univerze Southampton. Kako ste prišli do tega študija?

Poslala sem portfolio in bila sprejeta, tako da sem se odločila, da pol leta študija opravim tukaj.

Story: Kako ste zadovoljni s študijem v tujini?

Univerza je čudovita. Imajo popolnoma drugačen pogled na oblikovanje in predvsem izluščijo pomembne stvari, tako da ni odvečnega balasta. Mislim, da sem se tukaj naučila zelo veliko, tako na fakulteti kot tudi na splošno o življenju.

Story: Prihajate iz Ljutomera in že kot najstnica ste se preselili v Ljubljano, da ste lahko obiskovali srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Kako pa se je vaša družina odzvala na študij v tujini?

Vedno so mi bili v veliko oporo, kar zelo cenim. Podpirali so me pri mojih odločitvah, tako čustveno kot finančno.

Story: Želite ostati in še vedno kreirati v tujini?

Za zdaj imam žal še obveznosti v Sloveniji, a upam, da se čim prej vrnem, saj je tukaj veliko lažje začeti in narediti nekaj iz sebe. Veliko več je možnosti in priložnosti in ljudje so drugačni. London pač diha modo.

Story: Kakšni so odzivi na vaše delo pri nas in v tujini?

V tujini so veliko bolj pozitivni odzivi kot pri nas, tudi odzivi profesorjev. Njih je zelo navdušilo to, kako celostno izpeljem celotno delo, s profesionalnimi fotografijami in predstavitvijo. Tukaj se namreč bistveno manj trudijo in kljub temu veliko lažje dobijo delo. Ironično.

Story: Se angleška in slovenska moda močno razlikujeta?

Slovenija sploh nima neke izrazite mode. Če pogledam ulice Londona, sem vedno navdušena. Kakšno voljo imajo ljudje pri urejanju. Koliko različnih stilov, kako drzni so. Seveda pa to veliko temelji tudi na tem, da pri nas ni toliko znamk.

Story: Smo po vašem mnenju Slovenci modno ozaveščen narod?

Niti ne. Stvari se počasi spreminjajo na bolje, vendar je pri nas premalo ljudi, ki jih moda zanima.

Story: V okviru akcije Ohranimo slovenskega volka ste oblikovali posebno kolekcijo. Je bilo težko črpati navdih iz živali?

Živali so pogosto inspiracija. To sta na primer veliko uporabljala oblikovalca Domenico Dolce in Stefano Gabbana, ki ustvarjata pod blagovno znamko Dolce & Gabbana, vendar se mi zdi, da je ta tema velikokrat interpretirana na prvo žogo, torej z nekimi živalskimi vzorci. Jaz pa nisem želela biti tako očitna, ampak sem raje asociirala z barvami. Zdi se mi, da sem kljub temu dosegla namen.

Story: Po navadi navdih za kreacije črpate iz zgodovine. Katera obdobja, dogodki ali zgodovinske osebe so do zdaj pritegnili vašo pozornost in zakaj?

Veliko teh. Sama sem na splošno zelo navdušena nad zgodovino. Francoski in angleški dvor me vedno navdahneta. Posebej pri srcu sta mi Maria Antonietta ter kraljica Elizabeta.

Story: Pri komaj 20 letih se lahko pohvalite že z kar nekaj modnimi revijami. Na katero stvar ste v svoji, za zdaj še kratki karieri najbolj ponosni?

Nekako še nisem doživela nekih ciljev, ampak se mi zdi, da sem še na poti. Ponosna sem na vsako revijo, vendar to še nekako ni to.

Napisala: Meta Kač
Organizacija projekta: Simon Cirkulan
Stiliranje: ZOO fashion by Denis Strnad, ZOO fashion by Jana Koteska, Glam of nature by Jessica Jagec, nakit: Srečko Molk
Fotografije: Tanja Zrinski
Asistentka: Petra Nuzdorfer
Pričeska: Urška Zorin
Ličenje: Ana Porenta
Asistentka: Dalia Divovic, Anja Kert
Modeli na fotografijah: Eva Ahačevčič, Maja Malnar, Nina Rajbar, Joe Bunn, Jan Ternjak, Jan Kovačič, Dejan Pakiz, Dejan Rajbar, Žiga Kodrin, Simon Cirkulan, Ajda Sitar, Rebeka Kim Lekše, Adriana Muhič, Tjaša Sidar

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču