Stil Lukasa Zuschlaga je prodoren zaradi enostavnosti, ki je plesalcu najbliže, odlično pa se poda tudi njegovi topli osebnosti. Lukas potrebuje le dober šal in odlična očala - tako enostavno je in mi ga zaradi tega obožujemo. Včasih potrebujemo res malo za odličen učinek, s čimer bi se strinjala večina pravih modnih mačkov.
Ste dobili na podlagi fotografiranja za editorial kakšne nove ideje za stajlinge ali impulz, da bi zavili v kakšno trgovino?
(smeh) Bolje, da ne. Potrudim se, da grem kar mimo, saj me hitro premami in takoj vidim stvari, ki jih 'moram' imeti v omari. Malo se držim nazaj.
Ste imeli med odraščanjem kakšno nenavadno modno obdobje?
Ko gledam nazaj, je bilo res hecno. Ko si star 16 let in še ves čuden, neizoblikovan ... takrat smo vse kupovali v Italiji in italijanska moda zna biti včasih malo pretirana. Takrat mi je bilo to seveda zelo všeč, ko pa zdaj gledam nazaj, si rečem, kaj za boga sem mislil. Dokler ne najdeš svojega stila, je veliko sprememb in zdaj mi najbolj ustrezajo enostavne stvari in, verjetno tudi zaradi poklica, udobne stvari. Povsem nor sem na superge Nike in na čevlje Birkinstock. Že tako me bolijo noge, ne morem si privoščiti še neudobnih čevljev.
Potem ste veseli, da se trendi zdaj bolj nagibajo k enostavnim, športnim stvarem?
Meni je všeč kombinacija, da si lahko oblečen urejeno, na nogah pa imaš superge. Še pred kratkim sem si v Nemčiji kupil trenirke, za katere se še do danes nisem odločil, ali bodo za trening ali prosti čas. In to mi je všeč.
Kakšno modno opremo uporabljate za treninge? Je trend Flash dancea še prisoten?
(smeh) Je, ampak meni se to ne da. Na treningu sem pa oblečen povsem enostavno - majice brez rokavov in navadne trenirke, baletne copate ali pa nogavice. Trend se je sicer preselil tudi na ulico, ampak se mi zdi, da je bolj za mlajšo generacijo.
Rekli ste, da je šoping vaša slabost ...
Tako je. Morda ravno zato, ker ne morem reči, da sem zelo elegantno ali športno oblečen. En dan se mi zdi, da je bolje, če se oblečem bolj odraslo, naslednji dan pa trenirka. (smeh) Malo sem neodločen in zato morda mislim, da potrebujem več stvari. Trudim se kupovati manj, ampak kvalitetno, ker imaš potem stvar bistveno več časa v omari in tudi določene kose, ki so večni. Nekatere čevlje in torbe imam že pet ali šest let.
Katera je po vašem mnenju najboljša metropola v smislu izjemne ulične mode?
Zelo lepo je v Parizu. Tam sem bil že velikokrat in opazil, da je bil prav vsak v skupini ljudi, s katerimi sem se družil, urejen tako, kot da bi zdaj prišel iz revije, in še to na zelo simpatičen, neumeten način. Od tam sem vzel kar nekaj stvari, recimo čevlje Bensimon. Že od nekdaj mi je všeč stil, ki je čim bolj enostaven. Dobri čevlji, zavihan džins, lepa kratka majica, šal in očala. Všeč mi je, da Francozi znajo iz manj narediti več, kar je videti bistveno bolje, kot če nase navlečeš veliko stvari.
Kaj vse mora imeti moški v omari?
Nujno dobre kavbojke, dobra očala, superge in za pozimi eno res toplo jakno. Tudi sam sem potreboval kar dosti časa, da sem ugotovil, da ni poanta zimske jakne takšna, da je oprijeta in lepa, v njej pa te zebe. Končno sem se odločil za debelo in dolgo parko v skandinavskem stilu, ki je lahko prav tako videti odlično.
Ste kaj obsesivno zbirateljski?
Superge, imam jih preveč. Na splošno imam preveč čevljev, tudi jaken. Ampak nič, za kar bi rekel, da bi lahko bilo bolestno.
Kaj pa stvari sentimentalne vrednosti?
To pa. Tudi stvari, ki sem jih nosil, ko sem imel 16 let. Velikokrat jih pogledam in si rečem, joj, zabavno. A s tem so povezane zgodbe in spomini, sam pa sem sentimentalen človek. Ne samo pri oblekah, tudi na splošno določenih stvari ne morem zavreči, ker me spominjajo na neko zgodbo, in tudi čez čas bo to samo še bolj luštno pogledati.
Napisala Manja Plešnar
Kreativni vodja projekta Špela Jambrek
Fotografije Helena Kermelj
Stajling Petra Rozman
Make up artistka Tadeja Šterk za Make Up Artist Center
Pričeska Matevž Treven za Mič Styling
Zahvala Kamnolomu Sadinja vas – Sostro
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
