Mlada in nadarjena slovenska igralka Nina Rakovec se raje kot z oblačili izraža prek dramske in filmske igre. Na 14. Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejela nagrado vesna za najboljšo žensko vlogo v filmu Izlet režiserja Nejca Gazvode, bolj kot v sledenju trendov pa uživa v ekstravagantnih kostumih na gledaliških odrih.
Zasebno ima najraje naravni slog, prednost daje udobju in funkcionalnosti. Za Story se je vživela romantično zgodbo s starinskim pridihom, ki pripoveduje o kontrastni igri tkanin in krojev: o plastenju svilenega šifona v kombinaciji s kompaktnejšim kašmirjem; o nežnih, polkrožnih linijah v kombinaciji s strogimi linijami in detajli ter naravnimi pudrastimi odtenki, ki se prelevijo v temno in skrivnostno črno.
Story: Vaš slog oblačenja: kako bi ga opredelili, kaj pri njem najbolj odraža vašo osebnost?
Težko bi rekla, da imam kak poseben stil oblačenja, oziroma se s tem nisem nikoli preveč ukvarjala. Še vedno se najbolje počutim doma v svoji razvlečeni trenirki, takrat sem najbolj 'jaz'.
Story: Ste z leti spremenili stil oblačenja ali je ostal enak?
Po večini je ostal enak, ta moj zasebni stil. Mogoče se je v zadnjih nekaj letih v moji garderobi znašlo več elegantnejših oblačil, imam večjo potrebo ali tudi odgovornost, da se za različne dogodke bolj uredim, kot sem bila včasih navajena. Med odraščanjem, se spomnim, sem navlekla nase vse, od hlač na zvonec do zelo širokih hlač, kar se je pač našlo v trgovinah. Nikoli se nisem ukvarjala, ali je nekaj moderno, ampak mi je bilo najbolj pomembno, kako se v oblačilih počutim, to upoštevam še danes.
Story: Kako igra in gledališče vplivata na vaš stil oblačenja?
V gledališču se venomer oblačimo v včasih bolj, drugič manj ekstravagantne kostume in v tem zelo uživam. Kostum vedno na koncu doda piko na i liku, ki ga igram, lahko ti pomaga ali pa ti oteži sámo kreiranje vloge. Zato zelo cenim dobre kostumografe, ki lahko iz navidezno preprostih zasnov naredijo cukrček, ki ti je kot igralcu v blazno pomoč.
Story: Vas je kdaj zamikalo, da bi imeli kakšno oblačilo ali dodatek iz gledališke garderobe?
Seveda. Kaj se tudi najde v omari. Kakšna obleka in par čevljev. V nekatere stvari se preprosto zaljubiš.
Story: Kaj in v kolikšni meri vam je pri oblačilih bolj pomembno: estetika ali funkcionalnost?
Funkcionalnost je pri meni vedno na prvem mestu, pri javnih dogodkih pa ne moreš mimo včasih nefunkcionalne estetike, ampak za nekaj ur se da potrpeti. V Sarajevu na filmskem festivalu sem trepetala, ali se bom spravila v obleko, ne da bi jo strgala, in na srečo mi je uspelo. (nasmeh)
Story: V katerem od glavnih slogov se najbolj prepoznate in zakaj - romantični, dramatični, naravni ali kreativni slog?
Naravni slog.
Story: Koliko z oblačili izražate sebe?
Mislim, da se dovolj izražam z drugimi sredstvi, tako da ne morem reči, da sem se kdaj poskušala izraziti z oblačili.
Story: Ste kdaj posvojili stil oblačenja vloge, na katero ste se pripravljali, jo pozneje igrali?
Še ne, se je pa že zgodilo, sploh pri filmu, da sem morala nositi katero od svojih oblačil. Ampak tega se ne grem več, se mi ne zdi prav. Kostum je del vloge, ne moreš se oblačiti vase.
Story: Lahko z nami delite kakšen uporaben modni nasvet, ki ste ga prejeli od kostumografov, maskerjev?
Maskerka Maja, ki me je ličila pri tem intervjuju, mi je svetovala glede nege obraza, kar mi je v veliko veselje, saj se sama na žalost nikoli nisem zanimala za to, zdaj pa je po mojem mnenju skrajni čas, da začnem malo paziti nase in na svojo kožo zaradi pogoste uporabe gledaliških pudrov ... In še ena zanimivost, ki sem jo izvedela na fotografiranju - da sem bolj podobna Grkinji kot pa Slovenki. (smeh)
Napisala: Špela Klara Jambrek
Kreativni vodja projekta: Špela Klara Jambrek
Fotografije: Fulvio Grissoni
Stiliranje in kreacije: Špela Klara Jambrek (spelaklara@hotmail.com)
Ličenje: Maja Drab
Pričeska: Matjaž za Mič Styling
Zahvala: Železniškemu muzeju v Ljubljani