Pia Zemljič in Marko Mandić: Modni scenarij na podeželju

Pia in Marko, oba predana gledališču in igri, sta se v potovalno igro po slovenskem podeželju takoj vživela, zaupala pa sta nam tudi, ali vživljanje v gledališke vloge vpliva na njun vsakdanji stil oblačenja.

Pia: Na odru ali po premieri sem seveda v dogodku primernih kreacijah, sicer me pa zlahka srečate v udobnih trenirkah pralnih materialov, kamor si otroka rada brišeta roke, te svobode si ne pustim vzeti.

Marko: Pri nas se mi zdi škoda, da naše blagovne znamke niso bolj pogumne in ne angažirajo izvirnih, kreativnih, odštekanih mladih slovenskih oblikovalcev, ki jih ne manjka, ampak raje capljajo za tem, kar naj bi mogoče bil trend.

Story: Kakšen stil oblačenja vam je najbolj blizu, se v njem najbolj najdete in zakaj?

Pia: Samosvoj, najbrž.

Marko: Kaj pa naj jaz rečem?

Pia: 'Šlamperaj'. (smeh)

Marko: Točno to!

Pia: Kar je v bistvu isto. (smeh) Težko definiram svoj slog, ker se spre­minja glede na delovno okolje, situacijo. Na odru ali po premieri sem seveda v dogodku primernih kreacijah, sicer pa me zlahka srečate v udobnih trenirkah pralnih materialov, kamor si otroka rada brišeta roke, te svobode si ne pustim vzeti.

Marko: Kadar si kupim kaj novega, to ponavadi še nekaj časa stoji v omari ...

Pia: (vskoči) ... da se stvari lahko spoprijateljijo med sabo. (krohot)

Marko: Ne, ampak da sem pravičen do vseh oblačil, da pridejo vsa na vrsto. Zato ne maram imeti veliko stvari in jih nočem že na začetku uničiti. Čez nekaj časa pa mi je popolnoma vseeno, ali so natrgana, luknjičasta ... samo da so udobna.

Story: Ali sledite modnim trendom, v kolikšni meri vas moda v življenju navdihuje?

Pia: Spremljam jih ravno ne, opazim pa posamezne originalne kose, ki bi lahko delali družbo tistim iz omare.

Marko: Mislim, da se jim da slediti, če živiš v večjem mestu, New Yorku, Londonu, Berlinu, pri nas pa se mi zdi škoda, da naše blagovne znamke niso bolj pogumne in ne angažirajo izvirnih, kreativnih, odštekanih mladih slovenskih oblikovalcev, ki jih ne manjka, ampak raje capljajo za tem, kar naj bi mogoče bil trend.

Story: Imate kakšen kos oblačila, barvo, dodatek, ki vas definira (npr. klobuk, visoke pete, suknjič …)?

Pia: Vsakič drugi. Mogoče je skupni imenovalec pri meni res barvitost. Že nekajkrat sem si šla kupit novo malo črno oblekico in prišla domov z malo modro, malo zeleno, malo pisano, malo rdečo ....

Marko: Pozimi plašč, poleti bos. In zadnje čase, zaradi praktičnosti, ključi okoli vratu, navezani na odrezan ovratnik odpisane, razvlečene majice.

Story: V gledališču se velikokrat prelevite tudi v zgodovinske like. Katero zgodovinsko obdobje (poleg sodobnega, seveda) vam je najbližje, kar se kostumografije tiče?

Pia: Vsako obdobje ima svoj draž. In vsak kostum ima svojo vlogo.

Marko: Kostum je že pol vloge.

Pia: Tukaj, vidite, je vloga oblačil, pravzaprav kostumov, zelo inspirativna. Splača se zaupati dobrim kostumografom.

Marko: Dodajo neki drug uvid, drugo perspektivo vlogi, nekaj, na kar nisi pomislil ... Ne zdi se mi nujno parlamentirati s kostumografom glede tega, kako sem si jaz zamisil svojo vlogo, kako naj bi bil videti moj lik. Rad oblečem, kar mi drugi pripravijo. In z veseljem oblačim nove in nove kose, da ugotovimo, kaj in kako najbolj ustreza liku.

Story: Se je že zgodilo, da ste posvojili kakšen kostumografski trend, izum, rešitev kostumografov pri oblačenju?

Pia: Včasih bi kakšno sladko, po meri narejeno obleko kar odnesla domov.

Marko: Klobuk, ki sem ga imel pred davnimi leti v predstavi 'Na- dža - ostani' z Mirjano Šajinovič, sem imel dolgo doma, poleti, ko sva šla s Pio prvič v Grčijo, pa sem ga začel uporabljati za zaščito pred soncem.

Pia: A od tam ga imaš?

Marko: Ja, pa saj sem ti povedal. (nasmeh) Ima sledi. Sledi sončnih krem, znoja in soli, zato mi je še posebej pri srcu. Aja! Pa črno obleko, ki sem jo imel na koncu v predstavi Oblika stvari, ko je moj lik Adam doživel finalno, stilsko preobrazbo, sem si večkrat izposodil za posebne priložnosti.

Story: Vas je katera vloga kdaj že tako prevzela, da ste se začeli tudi zunaj odra vesti podobno, oblačiti podobno?

Pia: Japajade. (Marku) Si predstavljaš, da se na lepem začnem oblačiti samo še v črno in se do konca zapijem? (smeh)

Marko: Ker je to tvoja zadnja vloga?

Pia: Ja, Maša (Utva, A. P. Čehov/J. Pipan, op. p.). Bi bila pa sinhrona kombinacija s tvojim psihopatom specialcem iz Na terapiji - v obleki. Kdo bi prej koga vrgel čez balkon? (smeh)

Marko: Sem pa že raje nag.

Story: Vplivate kot par drug na drugega pri stilu oblačenja, izbiri oblačilnih kosov?

Marko: Ne vem.

Pia: A vplivava?

Marko: Mogoče. Bolj se spodbujava pri kakšni stvari.

Pia: Ja. Pa Marko mi zna prinesti kakšne res dobre kose s službenih poti.

Marko: Ampak ne vedno. (smeh) Mislim, ne prinesem vedno.

Story: Naporen urnik, nočne ure, hiter tempo, veliko fizične aktivnosti ... Kako poskrbite za dober in zdrav videz?

Pia: Spati, spati, nemara sanjati.

Marko: Nimam občutka, da poskrbim za to.

Story: Okolje fotografiranja in stil oblačil sta bila podeželska. Si kdaj privoščite podoben oddih, izlet po slovenskem kmečkem podeželju?

Marko: Premalo.

Pia: Ampak si. Gremo na izlete. No, ne tako urejeni. (smeh)

Marko: Lani sva bila na Škotskem, letos na Norveškem, prav tako na podeželju, in sem prav bentil, zakaj si ne organiziramo daljšega potovanja po Sloveniji, da bi šli počasi, od kraja do kraja, prespali na kmečkih turizmih, v zasebnih sobah ...

Pia: Ker je res lepo pri nas ... Saj bomo. Pa imamo načrt za proste dni!

Napisala: Špela Jambrek
Kreativni vodja projekta: Špela Jambrek 
Fotografije: Helena Kermelj
Stilist: Boris Arivukovič
Ličenje: Karin Bizjak

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del