Letošnje leto se bo zagotovo vpisalo v zgodovino čebelarstva; na pobudo Slovenije smo namreč prvič obeležili svetovni dan čebel. V počastitev 1. praznika čebel je podjetje Medex pripravilo številne aktivnosti, vrhunec pa je bil Apifuture simpozij 2018. Na njem so bili v ospredju varnost in kakovost čebeljih pridelkov ter skrb za kontrolo izdelkov, katerih ključne sestavine so čebelji pridelki. Nekateri najpomembnejšimi domači in tuji strokovnjaki so predstavili najnovejša dognanja s področja uporabe čebeljih pridelkov v medicini. Zaključek simpozija pa je bil namenjen podelitvi certifikatov za apiterapevte.
Dr. Lutz Elflein, Vodja centra za testiranja avtentičnosti, Eurofins se je osredotočil na glavne vidike okoljskih dejavnikov, prakse čebelarstva in svetovne trgovine, ki vplivajo na varnost in pristnost čebeljih proizvodov. Pri tem je izpostavil pomembno vlogo pravnih predpisov in standardov za varnost in pristnost čebeljih izdelkov. Eno od ključnih vlog pri tem igrajo vprašanja verodostojnosti in ustrezni ostanki (antibiotiki, akaricidi, pesticidi, repelenti, težke kovine, PA, gensko spremenjeni organizmi, alergeni). Predstavil je najsodobnejše analitične preskuse, ki se uporabljajo v njihovem centru za zaščito varnosti in pristnosti čebeljih izdelkov (z osredotočenjem na medu) ter so v pomoč pri ugotavljanju nenamerne kontaminacije ali spremembe čebeljih proizvodov zaradi okoljskih dejavnikov, (neprimernih) čebeljih zalog, kmetovanja ali industrijske proizvodnje. Laboratorij Eurofins ima namreč specializiran sektor za med in čebelje izdelke ter zagotavlja celovitost, to je preskušanje in vzorčenje v celotni dobavni verigi ter spremljanje in ocenjevanje tveganja. Tudi Medexovi izdelki so testirani v njihovem laboratoriju po najvišjih standardih.
Gudrun Beckh, direktorica Quality Services International GmbH, se je dotaknila zahteve glede kakovosti čebeljih pridelkov z vidika različnih interesnih skupin. Vprašanje »Kdo definira kakovost« namreč pripelje do različnih interesov, vključenih v trgovino. Čeprav je precej stvari že urejenih na področju medu, je poudarila, da je pri drugih izdelkih še precej neurejeno področje. Vse več pa je odborov, ki poskušajo po vsem svetu vzpostaviti usklajene zavezujoče, zanesljive zahteve glede nadzora kakovosti. Ena takih je mednarodna komisija za med. Gre za je mrežo strokovnjakov, ki se osredotočajo na čebelje izdelke. ISO je pred kratkim ustanovil tudi podkomite, skupino ISO čebeljih izdelkov. V povezavi z avtentičnostjo je sledila predstavitev širše palete preskusnih metod za odkrivanje elementov nadzora nad kakovostjo, ponarejanja in avtentičnosti, npr. NMR. Medex redno sodeluje in se posvetuje z njimi glede parametrov kakovosti čebeljih pridelkov.
Uporaba čebeljih pridelkov je že dolgo prepoznana kot koristna in dandanes ji številni strokovnjaki pripisujejo prenekatere pozitivne učinke. Prim. mag. JOSIP LONČAR, dr. med je poudaril, da je med že od nekdaj znan kot hrana z zdravilnimi lastnostmi: lahko zmanjša utrujenost, zmanjša anemijo in izboljša krvno sliko. Med je pomemben v prehrani nosečnic, pri dojenčkih in otrocih izboljša absorpcijo kalcija in zmanjša incidenco rahitisa, prav tako zmanjša anemijo, dispepsijo in okužbe. Glede na pogostejše dihalne okužbe pri učencih in študentih je med pomemben zaradi svoje protimikrobne aktivnosti, pri čemer je za to populacijo med pomemben kot vir energije za učenje in koncentracijo. Koristen učinek medu se kaže tudi pri zmanjševanju incidence in zapletov hipertenzije, debelosti, diabetesa, bolezni ščitnice opazimo koristen učinek medu. Antiinflamatorni učinki medu in zlasti propolisa so pomembni pri zdravljenju vnetnih bolezni srca in ožilja ter prebavil. Preprosto prebavljivost je dober razlog za uporabo medu pri boleznih jeter in žolča. Propolis, matični mleček se danes štejejo za super hrano. Vsi čebelji izdelki se uporabljajo pri dietoterapiji zdravih in bolnih, zaradi njihovih specifičnih farmakoloških učinkov na človeški organizem. Uporaba čebeljih izdelkov ne povzroča okvare ali neželenih učinkov tudi po dolgotrajni uporabi.
Prim. mag. JOSIP LONČAR, dr. med:
»Med zmanjša utrujenost, zmanjša anemijo in izboljša krvno sliko. Med je pomemben v prehrani nosečnic, pri dojenčkih in otrocih izboljša absorpcijo kalcija in zmanjša incidenco rahitisa, prav tako zmanjša anemijo, dispepsijo in okužbe.«
Tudi slovenski strokovnjakinji prepoznata in dokazujeta, da imajo čebelji pridelki dokazano pozitivno vplivajo na človeka. Doc. dr. Ana Petelin in doc. dr. Zala Jenko Pražnikar sta v okviru »Javnega razpisa projektnega dela z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – po kreativni poti do znanja 2017 – 2020« skupaj z raziskovalci in študenti z Univerze na Primorskem, Fakultete za vede o zdravju v sodelovanju s podjetjem Medex, živilska industrija, d. o. o. izvedli randomizirano, dvojno slepo klinično študijo o učinkih matičnega mlečka na različne biokemijske markerje pri asimptomatskih posameznikih. Matični mleček ima dokazano številne pozitivne učinke na zdravje. Mednje sodijo vazodilatacija, nižanje krvnega tlaka, nižanje celokupnega in LDL holesterola, proti tumorsko delovanje ter antioksidativne lastnosti, a večina študij je bila opravljena na celičnih linijah in laboratorijskih živalih. V klinični študiji so sodelovali asimptomatski posamezniki s povečanim tveganjem za nastanek metabolnega sindroma. Klinična študija je potekala 10 tednov, različne meritve so izvedli na začetku, po štirih in osmih tednih uživanja matičnega mlečka (2000 mg/dan) ali placeba ter po dveh nadaljnjih tednih brez uživanja matičnega mlečka ali placeba. Na dan meritev so vsem preiskovancem določili prehranski status (antropometrične meritve), odvzeli vzorec krvi za analizo različnih biokemijskih markerjev in izvedli kratek intervju o samem počutju in apetitu. Na podlagi rezultatov izvedene klinične študije zaključujejo, da matični mleček v količini 2000 mg/dan pozitivno vpliva na lipidni profil asimptomatskih posameznikov, na nizko stopnjo kroničnega vnetja, ki je opazno pri posameznikih s povečanim tveganjem za razvoj metabolnega sindroma, na dvig antioksidativnega potenciala ter na povečano sitost. Dva tedna po prenehanju jemanja matičnega mlečka, so pozitivni učinki v večjem deležu še vedno opazni.
Doc. dr. Ana Petelin in doc. dr. Zala Jenko Pražnikar:
»Matični mleček v količini 2000 mg/dan pozitivno vpliva na lipidni profil asimptomatskih posameznikov, na nizko stopnjo kroničnega vnetja, ki je opazno pri posameznikih s povečanim tveganjem za razvoj metabolnega sindroma, na dvig antioksidativnega potenciala ter na povečano sitost.«
