Bi lahko Joe Biden premagal Donalda Trumpa?

Bi lahko Joe Biden premagal Donalda Trumpa? (foto: Profimedia) Profimedia
Vir: STA
1. 8. 2019

Nekdanji podpredsednik ZDA Joe Biden se je v drugem delu drugega televizijskega soočenja demokratskih predsedniških kandidatov v Detroitu v sredo zvečer še bolj kot doslej umeščal v politično sredino in odbijal napade nekaterih od devetih protikandidatov na odru. V dvoboju s senatorko Kamalo Harris pa je celo dobil zaveznico.

To je bila kongresnica s Havajev in vojaška veteranka Tulsi Gabbard, ki je mimogrede spomnila, da je Harrisova kot pravosodna ministrica Kalifornije zavrnila predložitev dokazov, ki bi oprostili obsojenega na smrt, dokler je v to ni prisililo sodišče. Opozorila je tudi, da je Harrisova zaprla 1500 ljudi zaradi marihuane. Pravega odgovora senatorka na to ni imela, razen trditve, da je ponosna na svoje delo.

Drugi del drugega televizijskega soočenja demokratskih kandidatov za predsedniško nominacijo se je v sredo začel s pričakovanim fokusom na Bidna, ki še vedno vodi v vseh anketah med demokrati in edini med njimi redno v vseh anketah premaguje tudi republikanca Donalda Trumpa.

Soočenje je bilo precej ostro, a tudi šaljivo in kandidati niso pozabili opozarjati, da je najpomembnejše najti nekoga, ki bo premagal Trumpa in ga spravil iz Bele hiše.

Edina pomembna delitev med demokratskimi kandidati je zdravstvena politika, sta pokazali tako torkov prvi del soočenja kot tudi drugi del soočenja demokratskih kandidatov v sredo. Pokazal se je prepad med tistimi, ki bi odpravili zasebno zdravstvo in večino, ki bi ga ohranila.

S političnega vidika je po ocenah analitikov zagovarjanje zasebnega zdravstva modro, saj ga premore več kot 200 milijonov Američanov, ki morda z njim niso povsem zadovoljni, vendar pa jih je strah, da bi ga izgubili v zameno za splošno zavarovanje, ki ga republikanci slikajo kot višek socializma in dolgih čakalnih vrst.

Vendar pa sta senatorja Elizabeth Warren in Bernard Sanders, ki sta v anketah pri vrhu, v torek vztrajala pri stališču, da je potrebno zavarovati vse, ki živijo v ZDA s splošnim sistemom oziroma kot to imenujejo v ZDA sistemom enega plačnika. Razen newyorškega župana Billa DeBlasia so bili drugi kandidati bolj ali manj naklonjeni ohranitvi zasebnega zdravstva.

Biden je Harrisovi za napad konec junija odgovoril s kritiko njenega predloga zdravstvene reforme in dejal, da bo stal 3000 milijard dolarjev ter zahteval zvišanje davkov za srednji razred. Harrisova je kritike zavrnila in kritizirala Bidnovo vztrajanje pri reformi Baracka Obame, ki ni uspela zavarovati vseh Američanov.

Biden, Sanders, Warrenova in Harrisova bodo po soočenjih ostali v igri, preostali kandidati pa so si to skušali zagotoviti z opozarjanjem nase. Nihče bolj kot DeBlasio, ki se je zapletel v obtožbo newyorškega policista za umor, zaradi česar bo med njimi še manj priljubljen kot doslej.

Bidna je skušal spotakniti tudi senator iz New Jerseyja Cory Booker, ki je trdil, da je bil ključni razlog poraza Hillary Clinton leta 2016 slaba volilna udeležba temnopoltih. Sam je prepričan, da bo z njim kot kandidatom veliko boljša.

Julian Castro je bil najbolj goreč pri zagovarjanju pravic priseljencev. Biden se je tudi pri tem prerinil v sredino in je dejal, da je razlika med tistimi, ki pridejo v ZDA iskat zatočišče in tistimi, ki nezakonito prečkajo mejo.

Vsi demokratski kandidati so zagovarjali boj proti podnebnim spremembam, gospodarstvo, ki bo nudilo napredek vsem, ne le najbogatejšim, vsi so proti vojnam ter za boljše javno šolstvo in dostop do zdravstva za vse.

Razprava je pogosto zašla v prepire o preteklih stališčih, na primer glede odnosa do kazenskega sistema. S politično korektnostjo obsedeni demokrati pa tudi kritizirajo Bidna, ker se je pred začetkom soočenja s Harrisovo pošalil, naj bo bolj prizanesljiva do njega kot na prvem soočenju.

Booker je kritiziral Bidna zaradi zakona o mamilih oziroma kazenske reforme, Biden mu je vrnil, da je imel policijske škandale kot župan Newarka. Harrisova je Bidnu očitala sodelovanje z rasisti v senatu pred desetletji, Biden pa ji je vrnil s kritiko njenega dela na položaju pravosodne ministrice Kalifornije. Po ocenah poznavalcev je nastal vtis, da demokrati zapravljajo čas z zadevami, ki volivcev večinoma ne zanimajo.

Z Bidnom in Harrisovo so bili v sredo na odru še Booker, Gabbardova, Castro, de Blasio, poslovnež Andrew Yang, guverner države Washington Jay Inslee, zvezni senator iz Kolorada Michael Bennett in newyorška zvezna senatorka Kirsten Gillibrand.

V torek pa so se poleg Sandersa in Warrenove v televizijskem soočenju pomerili še senatorka slovenskega rodu iz Minnesote Amy Klobuchar, župan Pete Buttigieg, Teksašan Beto O'Rourke, nekdanji zvezni kongresnik iz Marylanda John Delaney, nekdanji guverner Kolorada John Hickenlooper, zvezni kongresnik iz Ohia Tim Ryan, guverner Montane Steve Bullock in pisateljica Marianne Williamson. Naslednje soočenje bo septembra.

Torkovo soočenje si je po raziskavi agencije Nielsen ogledalo le 8,7 milijona ljudi. Prvi soočenji si je junija ogledalo 15,3 in 18,1 milijona ljudi. Zanesljiv gledalec teh soočenj pa je predsednik Trump, ki je v tvitu opozoril na slabo gledanost in se pohvalil z blaginjo, ki jo je, kot je poudaril, prinesel Američanom.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri