Če Donald Trump ne bi bil predsednik ZDA, bi bil že zdavnaj obtožen

Če Donald Trump ne bi bil predsednik ZDA, bi bil že zdavnaj obtožen (foto: Profimedia) Profimedia
Vir: STA
23. 7. 2019

Nekdanji posebni tožilec za preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve leta 2016 Robert Mueller bo v sredo zaslišan v odborih za pravosodje in obveščevalne zadeve predstavniškega doma ameriškega kongresa. Kot je že sam javno zagotovil, ne bo povedal nič novega, vendar so pričakovanja velika.

Bela hiša trdi, da gre za zapravljanje časa in denarja, ker Mueller ni odkril sodelovanja med Rusi in predsedniško kampanjo Donalda Trumpa, javnost pa je naveličana demokratskih in medijskih upov, da bo posebni tožilec nekako le zrušil Trumpa.

Kar zadeva javnost, ima Bela hiša prav. Mueller je končal svoje delo in predložil poročilo, Trump pa je še vedno na oblasti in nič od tega, kar bo nekdanji posebni tožilec povedal v kongresu, tega ne bo spremenilo.

Trump je vseeno zaskrbljen in spet intenzivno tvita ter napada Muellerja kot tudi demokrate. V petek je dejal, da ga zadeva ne zanima in ne bo gledal prenosa, v ponedeljek pa je navrgel, da bo verjetno malo pogledal, ter dodal, da je Mueller konfliktna osebnost, pričanje bo slabo zanj ter za sprenevedave demokrate, ki zapravljajo čas s smešnim lovom na čarovnice.

Smešni lov na čarovnice, kot ga imenuje Trump, je razkril rusko vpletanje v volitve na njegovi strani preko družabnih medijev in računalniških vdorov. Prinesel je tudi obtožnice proti 34 osebam in trem podjetjem.

Mueller ni hotel biti javno zaslišan v kongresu in je to tudi povedal konec maja, ko je na hitro sklical novinarje, da pojasni svoje poročilo. Dokazov o sodelovanju Trumpovih z Rusijo res ni odkril, a obenem predsednika ni mogel razglasiti za nedolžnega glede oviranja pravosodja, kar je prav tako kaznivo dejanje. Namignil je, naj se s tem ubada kongres.

To je bila povsem drugačna interpretacija preiskovalnega poročila, kot jo je podal pravosodni minister ZDA William Barr, ki je Trumpa razglasil za nedolžnega. Mueller je konec maja dejal, da bo v primeru poziva na pričanje v kongresu povedal isto in ničesar, česar ni v njegovem poročilu.

Za več kot 1000 nekdanjih zveznih tožilcev, ki so se po prebiranju poročila odločili za javno pismo, je poročilo povsem jasno - Trump je oviral pravosodje in če ne bi bil predsednik ZDA, bi bil že zdavnaj obtožen.

Tisti, ki si želijo postopka odstavitve predsednika ZDA, t. i. impeachmenta, upajo, da bo javno zaslišanje Muellerja prepričalo zadostno število demokratskih kongresnikov, da sprožijo zadevo. A vodstvo stranke opozarja, da bi bil to politični samomor, saj bo predstavniški dom Trumpa obtožil, republikanska večina v senatu pa oprala krivde.

Nekoliko zaskrbljeni so tudi v pravosodnem ministrstvu ZDA, od koder so Muellerju poslali navodilo, naj pove samo tisto, kar je že povedal in je v javno objavljeni interpretaciji preiskovalnega poročila, ki jo je pripravil minister Barr.

Bela hiša nima organizirane strategije odgovora na Muellerjevo zaslišanje. Računa na ofenzivo republikancev v odboru za pravosodje in obveščevalne zadeve ter Trumpove tvite. Mueller bi moral pričati že prejšnji teden, ko je bil odgovor pripravljen v obliki Trumpovega predvolilnega zborovanja v Severni Karolini, vendar je to padlo v vodo, saj so zaslišanje prestavili na to sredo.

Trumpova težava je v tem, da razen za svoje podpornike ni niti približno toliko kredibilen kot nekdanji direktor FBI in vietnamski veteran Mueller, ki je vodil preiskavo po vseh pravilih in brez umazanih političnih iger. Zaradi tega ga ta srdito napada in isto bodo počeli kongresni republikanci.

Mueller v svoji izjavi ne bo povedal nič novega, Trumpovi kritiki pa upajo, da bo kaj novega prišlo na dan po vprašanjih demokratov. Trumpa in zaveznike nekoliko skrbi, da lahko Muellerjev osebni nastop spremeni kakšno mnenje, čeprav to ni več verjetno.

Bojni rovi pred volitvami so izkopani, zabetonirani in ograjeni. Američani so si ustvarili mnenje o Trumpu in ruski aferi. Predsednik ima po vseh anketah na svoji strani od 40 do 45 odstotkov Američanov in upa, da lahko z njimi ponovi uspeh iz leta 2016, ko je dobil tri milijone glasov manj kot demokratka Hillary Clinton, vendar zmagal zaradi elektorskega volilnega sistema.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri