Epidemija spodbudila nastajanje novih prostovoljskih programov

V Sloveniji je bilo lani glede na oddana poročila o prostovoljskem delu aktivnih 1986 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom. Prostovoljcev, ki so opravljali prostovoljsko delo in so vodeni v vpisniku prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, je bilo 284.131, opravili pa so 11,6 milijona ur prostovoljskega dela.

Med epidemijo dostavljali računalnike za šolarje in vzdrževali stik s starejšimi

Epidemija novega koronavirusa je okrnila prostovoljstvo, predvsem je posegla v večje skupinske aktivnosti, tako denimo v medgeneracijske obiske šolarjev in dijakov v domovih za starejše in v družabništvo z bolniki v bolnišnicah. Prostovoljske organizacije so oblike prostovoljskega dela prilagodile priporočilom za zajezitev epidemije.

Na nastale potrebe pa so se odzvali z novimi prostovoljski programi. Tako so denimo nudili prevoz za zaposlene v domove za upokojence, ko so ostali brez javnega prevoza, šivali so zaščitne maske in še bolj množično dostavljali hrano ranljivim posameznikom. V stiku so bili s starejšimi, ki so v času epidemije ostali zaprti v svojih domovih, pomagali so pri merjenju temperature potnikov na meji, popravljali in dostavljali računalnike za šolarje, da so ti lahko sledili šolanju na daljavo, in nudili učno pomoč na daljavo. Pevski zbori in orkestri pa so prirejali nastope pred domovi za starejše, je naštela Sabrina Lever iz Slovenske filantropije.

V prostovoljstvo zaradi želje po bolj kakovostnem življenju ali spreminjanja sveta na bolje

Prostovoljci so ambasadorji solidarnosti, poudarja direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak. Ob tem izpostavlja njihovo nenadomestljivo vlogo pri doseganju Razvojnih ciljev tisočletja, zapisanih v deklaraciji, s katero so se v OZN ob prelomu tisočletja med drugim zavezali, da si bodo prizadevali odpraviti skrajno revščino in lakoto, zagotoviti osnovno izobraževanje in enake možnosti za vse, zmanjšati umrljivost otrok, izboljšati zdravje mater, preprečiti širjenje virusa HIV in drugih bolezni in zagotoviti trajnostni razvoj okolja.

"Res je, da bodo morale vlade vseh držav sprejeti odločitev, da bodo uresničevale zapisane plemenite cilje, vendar brez participacije ljudi, prostovoljcev, ciljev ne moremo uresničiti," so njene besede navedli v tej nevladni organizaciji.

Po navedbah Leverjeve pa prostovoljstvo, ki je temeljni gradnik družbe, prispeva k najplemenitejšim težnjam človeštva. "Je vir moči, solidarnosti in odpornosti vsake skupnosti oz. ena izmed najpomembnejših dobrin, ki s spodbujanjem spoštovanja različnosti in sodelovanja vseh prinaša pozitivne družbene spremembe in izboljšuje kakovost življenja v družbi," je prepričana. Po njenih besedah brani interese posameznikov in skupin, ki so potisnjeni na rob, ter ustvarja priložnosti za aktivno delovanje posameznikov v družbi.

Posamezniki se za prostovoljstvo odločijo iz različnih vzgibov. Nuditi želijo denimo pomoč posameznikom v stiski, vračati organizaciji, od katere so v preteklosti sami prejemali pomoč, povečati kakovost življenja v lokalni skupnosti ali spreminjati svet na bolje. Nekateri želijo tudi pridobivati nove izkušnje in preživljati čas s podobno mislečimi, je naštela.

Rdeča nit Dneva za spremembe bo doseganje ciljev trajnostnega razvoja

Na kako različnih področjih delujejo, bodo prostovoljci znova pokazali konec tedna. Vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe 2020 v organizaciji Slovenske filantropije bo v soboto ponovno povezala številne sodelujoče po vsej državi. Prostovoljsko delo bo tokrat usmerjeno k ciljem trajnostnega razvoja. Pridruži se lahko vsakdo.

S sloganom akcije Ne prepuščaj se toku, spreminjaj tudi ti! že vsa leta nagovarjajo prebivalce Slovenije. Na približno 90 prostovoljskih akcijah bodo tokrat naslavljali odpravo revščine, kakovostno izobraževanje, dostojno delo, zmanjšanje neenakosti in trajnostne skupnosti. Med prireditelji so društva, vrtci, šole, krajevne skupnosti, občine, javni zavodi in posamezniki. Po vsej državi bo aktivnih več kot 350 organizacij in več kot 3200 prostovoljcev.

Od šivanja mask do medgeneracijskega sodelovanja

Akcije bodo potekale denimo na področjih zdravja in dobrega počutja, odgovorne porabe in proizvodnje, trajnostnih mest in skupnosti ter zmanjšanja neenakosti. Prijavljenih je nekaj manj kot 20 čistilnih akcij, več kot deset medgeneracijskih aktivnosti, več kot deset pa bo tudi akcij osveščanja. Potekale bodo zbiralne akcije, kot so dražbe in izmenjevalnice, športne aktivnosti in akcije urejanja javnih prostorov.

Tako bodo denimo v Radovljici šivali pralne zaščitne maske, s postavitvijo klopi Enostavno prijatelji bodo v Celju izpostavili pomen, ki ga ima razvijanje prijateljstva, v Ljubljani pa bodo na sprehodu z maskoto Kapljico poudarili pomen pravice do brezplačne pitne vode. Več dogodkov se bo osredotočilo na pomen sodelovanja med generacijami, v Izoli pa bodo otroci, mladostniki in mimoidoči likovno ustvarjali na temo revščine in socialne stiske v njihovem kraju.

Piše: Polona Šega

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec