Kako daleč lahko gre človek, ko združi idejo, pogum in popolno predanost?Odgovor ponujata dva Slovenca, ki sta naredila nekaj, kar se še pred kratkim ni zdelo mogoče.
Slovenija ni velika država. A v svoji majhnosti skriva ekstremno raznolikost. Razdalje, ki jih običajno doživljamo ločeno; vrhove in globine, gore in morje, sta Franko Bajc, zmagovalec šova Kmetija, in Jakob Potočnik povezala v eni sami, neprekinjeni zgodbi. Postavila sta rekord: v najkrajšem možnem času sta se podala z vrha Triglava (2864 m) do najgloblje točke slovenskega morja — 38,5 metra pod gladino Piranskega zaliva. Ni šlo za simboliko, ampak za niz ekstremnih odločitev in fizičen, natančno izveden podvig.
Ideja, ki se je začela z vprašanjem
"Med snemanjem oddaje Pot panterjev me je inštruktor vprašal, kaj je na dnu najgloblje točke slovenskega morja. Nisem vedel. In takrat sem si rekel, da bom to enkrat sam preveril, pove Franko, priznan slovenski športnik in zmagovalec več resničnostnih šovov, najbolj znan kot zmagovalec šova Kmetija 2018 in prve sezone Exatlon Slovenija 2021.
Ob njem je bil tudi prijatelj Jakob Potočnik. Iz kratkega pogovora se je razvila ideja. Iz ideje pa projekt, ki je zahteval nešteto ur priprav, usklajevanj in zaupanja.
Podvig, ki presega posamezne discipline
Vzpon na Triglav je za mnoge cilj sam po sebi. V tem primeru pa je bil šele začetek verige dogodkov, kjer ni bilo prostora za improvizacijo in napake. Sledila je kompleksna logistika; od pridobivanja helikopterja in zapiranja zračnega prostora do natančno načrtovanega skoka s padalom, pristanka na izjemno omejenem območju ob obali in takojšnjega nadaljevanja v potop. Vsak korak zase zahteva vrhunsko znanje. V kombinaciji pa postane projekt, ki ga lahko izpeljejo le redki.
"Mislim, da je bil največji izziv prav ta kombinacija in zaporedje," pove Jakob. Če bi moral izpostaviti samo en del, bi bil to pristanek s padalom, razlaga. Skok namreč ni bil običajen. Ekipa je vzletela z višine 2541 metrov, pristala pa praktično na morski gladini. Zaradi te razlike so morali izklopiti vse avtomatske naprave za merjenje višine, kar pomeni, da je bil skok izveden brez kakršnih koli tehnoloških pripomočkov. Odločali so občutek, izkušnje in popolna zbranost.
Situacijo je dodatno zapletla izbira pristajalnega mesta, nadaljuje Jakob. Šlo je za izjemno majhno površino, ki iz helikopterja sploh ni bila vidna, obenem pa so razmere oteževali še močni in nepredvidljivi vetrovi z morja. Celoten skok je zato potekal pod budnim očesom letalskega nadzornega stolpa, ekipe na tleh in vremenoslovcev. Brez njihove podpore ga, kot priznava Jakob, v takšnih razmerah ne bi izvedel.
Organizacija: nevidni del podviga
Čeprav je v ospredju adrenalin in tehnično zahtevni podvigi, pa Franko opozarja na nekaj, kar ostaja očem skrito. Organizacija.
Franko takoj pohvali Jakoba in njegove izjemne sposobnosti organiziranja ter nam poskuša orisati, koliko dela se skriva za takim projektom, česar se marsikdo ne zaveda. V ozadju so ure in ure usklajevanj, dovoljenj, priprav in ljudi. Ko beseda nanese na stroške, Jakob v smehu pove, da o tem raje ne bi govoril.
Takšnega podviga po njegovem prepričanju preprosto ni mogoče ovrednotiti ali "kupiti". Ne gre za enkraten finančni vložek, ampak za leta nabiranja izkušenj, znanja in priprav, ki se sestavljajo postopoma. Pravi, da sta nadvse hvaležna za vse ljudi, ki so jima stali ob strani, ekipo strokovnjakov, ki so pri projektu sodelovali nesebično. Brez njih, poudarja, podvig ne bi bil mogoč.
Varnost na prvem mestu
Čeprav gre za rekord, ni šlo za dokazovanje. V ospredju je bilo jasno pravilo; varnost na prvem mestu, poudarja Franko. In prav to, da so celoten podvig izpeljali varno, zanj predstavlja največje osebno zadoščenje.
Ob tem dodaja, da če zgodba koga spodbudi, da stopi iz cone udobja, se odpravi v naravo ali se loti lastnega izziva, potem je to njihova največja nagrada.
Leta priprav, ki jih ne vidiš
Tak podvig se ne zgodi čez noč, pove Franko. Na to sta se pripravljala leta. V ozadju so ure in ure treningov, pridobljene licence, izkušnje, ki jih dolgo nabiraš in pridobljeno zaupanje vseh vpletenih.
Zaskrbljeni starši
Franko z nasmehom pove, da je Jakob starša miril z obljubo, da bo po projektu začel zbirati znamke, sam pa se je pošalil, da ima tovrstne podvige že "v družini", saj naj bi podobne stvari počela njegova nona. A za humorjem se skriva tudi resnica. Starše je seveda zelo skrbelo, vendar so hkrati razumeli, koliko jima tak projekt pomeni. Zato sta ju povabila, da vse skupaj doživijo od blizu. Prav zaključek na slovenski obali, kjer so skupaj praznovali uspeh, je celotni izkušnji dal posebno težo. Kot pravi Franko, si težko predstavlja, da bi se lahko lepše končalo.
Zgodba, ki presega rekord
To ni le zgodba o hitrosti ali ekstremu. Je zgodba o povezovanju. Povezovanju krajev, disciplin in ljudi. O tem, kaj se zgodi, ko ideja ne ostane le ideja. In o tem, kako daleč lahko prideš, če si upaš začeti. Kot dokaz, da meje niso tam, kjer jih riše zemljevid, ampak tam, kjer jih postavimo sami.
Si upaš pogledati, kako je videti tak podvig v resnici? Celotno zgodbo si lahko ogledaš spodaj v video posnetku:
