Janja Garnbret je na Japonskem kot prva v zgodovini na enem svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v istem letu osvojila tri naslova svetovne prvakinje. Po balvanih in težavnosti je zlato osvojila tudi v disciplini, ki bo olimpijsko premiero doživela čez eno leto. Na prvenstvu v Hachiojiju je s trojnim zlatom potrdila tudi olimpijsko normo.
Težko je našteti vse mejnike, ki jih iz leto v leto na novo postavlja slovenska super šampionka vertikale. Pri komaj dvajsetih letih ima s svetovnih prvenstev sedem kolajn, od tega šest zlatih, s čimer je postala najuspešnejša tekmovalka v zgodovini športnega plezanja. Dve zlati kolajni in eno srebro ima v težavnosti, dve zlati si je priplezala na balvanih, dvakrat zlata pa je tudi v olimpijski kombinaciji.
Že kot otrok in nato v mladinski reprezentanci je kazala razkošen talent, saj je kot za šalo osvajala smeri, ki jim niso bile kos starejše tekmovalke. Hiter prehod med članice je bil samoumeven. S 16 leti je v svetovnem pokalu debitirala 10. julija 2015 v Chamonixu, s stopničkami. Na tekmi, ki je štela tudi za evropsko prvenstvo, je bila slabša le od deset let starejše moštvene kolegice Mine Markovič.
Od takrat naprej je bila za slovensko šampionko ovira le nebo, saj je osvojila vse tisto, kar je napovedala, da bo osvojila. Težavnosti je dodala še balvane, s čimer je postala najbolj vsestranska tekmovalka v karavani.
Njen pohod na svetovni vrh se je začel leta 2016 v Parizu, ko je na svojem prvem svetovnem prvenstvu prvič postala svetovna prvakinja v težavnosti, takrat s sedemnajstimi leti kot druga najmlajša v zgodovini.
Svojo prvo sezono med članicami v svetovnem pokalu je kronala še z osvojenim premiernima naslovoma skupne zmagovalke v težavnosti ter kombinaciji v seštevku disciplin. Težavnostni in kombinacijski seštevek je osvojila tudi v sezonah 2017 in 2018 svetovnega pokala.
Na naslednjem svetovnem prvenstvu lani septembra v 2018 je pri svojih 19 letih osvojila srebro v težavnosti ter postala prva svetovna prvakinja v novi disciplini olimpijski kombinaciji, v kateri se plezalci preizkušajo v vseh treh disciplinah, hitrosti, balvanih in težavnost, o najboljših pa odloča zmnožek izidov. Prav tako je prvič v karieri kot najbolj vsestranska tekmovalka osvojila tudi zlato na balvanih.
Letos na Japonskem je upravičila najvišja pričakovanja in že v prvi posamezni disciplini premagala vso konkurenco ter postala prva tekmovalka, ki je uspešno ubranila naslova svetovne prvakinje, na balvanih in nato še v olimpijski kombinaciji.
Na balvanih je vodila v vseh treh krogih. Tudi v težavnosti je bila boljša od ostalih tekmic v kvalifikacijah, polfinalu in finalu za drugo zlato na prvenstvu.
V hitrosti, ki na Slovenskem nima prave tradicije, napreduje iz leto v leto. Na 23. mestu je v tej v posamični disciplini sicer ostala brez izločilnih bojev, a je vseeno vpisala nov slovenski ženski državni rekord na 15-metrskih umetnih stenah s časom 9,157 sekunde.
Za konec prvenstva se je z najmanjšim zmnožkom izidov v vseh treh posameznih disciplinah prebila v kvalifikacije kombinacije ter s tretjim dosežkom v finale najboljše osmerice v kombinaciji za sijajni zaključek že tako odličnega prvenstva.
Piko na i nastopom na olimpijskem prizorišču na obrobju Tokia je v torkovem finalu tlakovala s šestim dosežkom hitrosti, drugim dosežkom balvanov in najboljšim dosežkom težavnosti za najmanjši zmnožek 12.
Že z uvrstitvijo v finale si je Garnbretova kot prva in za zdaj edina Slovenka priplezala olimpijsko normo. Prihodnje poletje bo tako tudi glavna slovenska kandidatka za olimpijsko kolajno.
Garnbretova je na Japonskem naši državi priplezala osemnajsto odličje na svetovnih prvenstvih v športnem plezanju. Na Japonskem je svojo prvo kolajno na svetovnih prvenstvih osvojila tudi Mia Krampl, ki je bila v težavnosti slabša le od Garnbretove za srebro.
Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice