7. 10. 2020, 18:29 | Vir: STA

Kaj lahko pričakujemo ob vrnitvi Erjavca v politiko in kaj je v ozadju Koalicije ustavnega loka?

profimedia

Analitika Andraž Zorko in Rok Čakš se strinjata, da morebiten povratek Karla Erjavca na čelo DeSUS ne zagotavlja rešitve stranke, bi pa zamajala trenutno koalicijo, čeprav DeSUS ni odločilen za obstoj vlade. Pobudo Koalicije ustavnega loka vidi Zorko kot pobudo za vlado narodne rešitve, za Čakša je njen izvor v interesnem zaledju politične levice.

 

Zorko iz Valicona in urednik portala Domovina Čakš se strinjata, da je situacija v stranki DeSUS zelo težka.

Po Zorkovem mnenju gre DeSUS v smeri razkola in nastanka dveh strank, ponovno ustoličenje Erjavca, ki "je bil januarja s tako veliko večino pregnan z mesta predsednika stranke", pa bi povzročilo odhod še ostalih, ki niso bili zadovoljni z njegovim vodenjem. "V vsakem primeru menim, da DeSUS z Erjavcem nima pravega odgovora na trenutno situacijo," je dejal za STA.

Vrnitev DeSUS nad parlamentarni prag težka naloga

Čakš pa je za STA ocenil, da je psihološko vzdušje v DeSUS na tleh, o čemer priča tudi "obračanje k rešitelju, ki so se mu še nedavno na zanj tako ponižujoč način zahvalili za delo na čelu DeSUS". Vrnitev Erjavca bi ob izrazu obupa pomenil tudi nov dokaz kadrovske plitvine, kakršne si stranka s tako dolgo parlamentarno kilometrino ne bi smela privoščiti, meni.

Glede na polletno intenzivno javno antipromocijo stranke bo vsakemu predsedniku težko vrniti stranko na nivo, ki bi ji zagotovilo politično preživetje kot parlamentarni stranki, je dodal Čakš. "Politično izpeti Erjavec je izhod v sili, ki ga nekateri vidijo kot rešilno bilko v izrazitem pomanjkanju drugih resnih alternativ," je ocenil.

Po njegovem je razmišljanje, da ime Erjavca zagotavlja karkoli, zmotno. Ravno pod njegovim vodenjem je stranka javnomnenjsko zdrsnila na rob parlamentarnega praga.

Tudi Zorko je spomnil, da je bila Erjavčeva odločitev na zadnjih volitvah, da vstopi v t. i. levi blok, strel v koleno in je privedel do prepolovljenega volilnega rezultata. Ob tem je opozoril na Erjavčevo zelo jasno stališče, da v Janševi vladi ne bo sodeloval, pri čemer je "vprašanje, ali se s tem strinja tudi pet poslancev DeSUS". Bi si pa verjetno Erjavec zelo težko privoščil, da ne bi držal te besede, je ocenil Zorko.

Tudi Čakš meni, da bi Erjavčeva vrnitev na čelo DeSUS lahko prispevala k destabilizaciji desnosredinske koalicije in povečala možnosti za njen predčasen padec, a hkrati podobno razmišlja, da je moč te stranke pri pogosto samosvojih poslancih, ki prispevajo koalicijske glasove. Dogovor o odhodu iz koalicije je tako mogoč samo v sozvočju z njimi, kar pa, četudi bi odšli vsi, sicer še ni dovolj za zrušenje Janševe vlade.

Kot je dodal Zorko, se je pri glasovanju v DZ že večkrat izkazalo, da ima koalicija 51 glasov, torej da poleg obeh manjšinskih poslancev sozvočno s koalicijo glasuje vsaj del SNS.

Koalicija ustavnega loka po mnenju Zorka prva realnejša alternativa, za Čakša pritisk na SMC in DeSUS

Do pobude Koalicija ustavnega loka ekonomista Jožeta P. Damijana, na podlagi katere štiri opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB začenjajo pogovore o oblikovanju alternative vladi, imata analitika različna stališča.

Zorko meni, da gre pri tej pobudi pravzaprav za vlado narodne rešitve, saj je glavni namen reševanje države pred njeno demontažo. V tej pobudi vidi prvo resnejšo in realnejšo alternativo tej vladi in edino možno glede na odnose iz koalicijskih časov med strankami, ki so danes v opoziciji.

Po njegovi oceni ne gre za ponovitev že videne zgodbe na levem političnem polu, saj bi se prvič zgodilo, da bi imeli mandatarja, ki ni član nobene vladne stranke.

"Zanimivo, da so poudarili, da gre za politično, ne tehnično vlado. A v resnici naslavlja od Levice do NSi, mandatar pa ni član nobene politične stranke, ampak je ekonomist. To so lastnosti tehnične vlade," je povedal Zorko in dodal, da so pobudniki verjetno ocenili, da izraz tehnične vlade pri nas ni najbolj priljubljen.

Čakš pa meni, da Damijanova pobuda ni izvorno njegova, temveč prihaja iz interesnega zaledja politične levice. "To, da so stranke leve opozicije nanjo pristale, pa gre za svojevrstno priznanje nezmožnosti, oziroma nesposobnosti, da se med seboj dogovorijo karkoli drugega razen tega, da sprejmejo neko izbiro od zunaj, ki ne prihaja od volivcev," je ocenil.

Kot pravi, je sicer za te stranke "win-win situacija", saj po eni strani poenoteno ponudijo alternativo Janševi vladi in če uspe, se vrnejo na oblast. V primeru neuspeha pa si lahko pred tistimi, ki zdaj nanje pritiskajo, da ne počnejo dovolj za zrušitev Janševe vlade, umijejo roke in pokažejo na krivce v vrstah SMC in DeSUS.

Urednik portala Domovina tudi ocenjuje, da je pobuda v prvi vrsti namenjena pritisku na DeSUS in SMC oz. na njihove poslance, da bi jih morda dovolj prestopilo nazaj na levi breg.

"Potrebujejo jih vsaj sedem, a na uspeh pri stranki SMC lahko računajo le, če bi ta stranka bodisi zamenjala predsednika Zdravka Počivalška ali pa dokončno razpadla, kjer bi se določeno število poslancev odločilo za prebeg," je opozoril.

Po mnenju Zorka niti ni tako nemogoče, da bi s pobudo prepričali še sedem poslancev, ki so del trenutne koalicije. Po njegovem mnenju je SMC še vedno tista stranka, ki bo odločila, ali bo sedanja vlada obstala ali ne. "Dva poslanca so že izgubili. Poslanci SMC vedo, da je s koncem mandata tega sklica DZ verjetno konec njihove politične kariere. Stranka je trenutno precej daleč od tega, da pride v parlament," je dejal. Dvomi sicer, da bi SMC kot celota prestopila v nasprotni tabor, za kaj takega bi jim morala opozicija ponuditi kaj več kot zgolj vabilo k pridružitvi menjave vlade, saj so že v vladi. Po drugi strani so izkušnje SMC z nekaterimi strankami opozicije slabi še iz časov preteklih sodelovanj v vladi, ki niso tako davna, da bi lahko to kar čez noč pozabili.

Zorko meni, da je NSi zadnja stranka, ki bi prestopila, ker je "to ogromno tveganje za upor znotraj lastne baze". Je pa dejstvo, da je podpora NSi nižja kot ob volitvah, kar pomeni, da se njihova aktivnost v vladi trenutno ne obrestuje, čeprav ministri iz vrst NSi potegnili kar nekaj potez, za katere bi si mislil, da bodo doživele ugoden odziv javnosti, je dodal.

Damijan je s pobudo ponudil roko tudi petkovim protestnikom. Za Čakša to pomeni, da je to formalni izraz, da je Damijan dejansko njihov kandidat za predsednika vlade, medtem ko Zorko ocenjuje, da je to edina logična poteza, saj si kot morebiten mandatar ne želi tudi vnaprej imeti protestov vsak petek, hkrati pa je to dokaz, da gre res za projekt vlade narodne rešitve.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ