8. 7. 2019, 12:31 | Vir: STA

Posledice nedeljske ujme ponekod po državi katastrofalne

Profimedia

Neurja z močnim vetrom, nalivi in točo so v nedeljo popoldne zajela osrednji in vzhodni del Slovenije. Po podatkih uprave za zaščito in reševanje je bilo najhuje v občinah Rogatec, Rogaška Slatina, Zagorje ob Savi in na Ptujskem. Tam si je razmere danes ogledala ministrica Aleksandra Pivec in dejala, da so ocene povzročene škode zelo zaskrbljujoče.

Na Upravi RS za zaščito in reševanje so po prvih zbranih podatkih v nedeljo zabeležili 374 dogodkov v 63 občinah po državi. Posredovali so gasilci 405 prostovoljnih gasilskih društev in 13 poklicnih enot, ki so prečrpavali vodo iz kletnih in pritličnih prostorov stanovanjskih objektov, poslovnih zgradb, trgovin, prav tako so vodo prečrpavali iz prostorov osnovnih šol in gostišč. Zalilo je več odsekov cest, gasilci so čistili prepuste ter sanirali več plazov.

Strele povzročale požare

Zaradi udarov strel ali podrtega drevesa na elektroenergetske vode je zagorelo več drogov in stanovanjski objekt v Občini Videm. Močan veter, ki je spremljal neurje, je podiral drevesa ter odkrival strehe stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov.

Gasilci in druge intervencijske službe so bile na terenu pozno v noč, danes pa so z odstranjevanjem posledic nadaljevali, predvsem pa hiteli pomagati pri prekrivanju streh in čiščenju prepustov, saj so za danes vnovič napovedane nevihte z nalivi.

Veter s hitrostjo 100 km na uro

Na Ptuju je v nedeljo veter dosegal hitrost celo nad 100 kilometrov na uro in odkrival strehe ter podiral drevesa. Po podatkih občine je na intervencijah v nedeljo sodelovalo 216 gasilcev iz 22 enot iz gasilske regije Podravje, ki so pomagali na 138 lokacijah.

Gasilci so na Ptuju v nedeljo prekrili 40 odkritih streh ter iz 79 objektov izčrpali meteorne vode. Ob tem so morali s cest odstraniti 21 podrtih dreves, pogasiti požar v skladišču podjetja Mercator, štirikrat so posredovali pri nagnjenih in podrtih elektro drogovih ter med drugim prečrpati vodo iz elektro postaje in dveh zalitih podvozov.

Ptujska županja Nuška Gajšek je ocenila, da je katastrofa velika, pri odpravi posledic pa pričakuje pomoč države. V občini je med drugim prizadeta večina javnih zavodov, prizadeti so bili številni kulturni objekti, med drugim Miheličeva galerija, posledice so vidne na gradu in dominikanskem samostanu. Veliko škode je v vrtcih, domu upokojencev, zdravstvenem domu in v bolnici, kjer je poplavilo kletne prostore.

Po besedah poveljnika ptujskih gasilcev in vodje intervencije Primoža Korošaka je šlo za največjo intervencijo v zadnjih petih letih. Opravljali so od črpanja vode iz objektov do odstranjevanja dreves in pokrivanja streh, reševali so tudi poplavljena vozila v podvozih.

Prizadeto tudi Spodnje Podravje

Nedeljsko neurje je prizadelo tudi širše območje Spodnjega Podravja. V Hajdini je moralo skoraj sto gasilcev iz petih društev odstraniti 122 podrtih dreves ter s strešniki in folijo prekriti 21 streh. V Dornavi so gasilci odstranili 13 podrtih dreves, prekrili 14 streh ter s ceste odstranili odtrgano železniško zapornico.

V Gorišnici so morali prekriti 45 streh, odstraniti 11 podrtih dreves ter očistiti okoli pet kilometrov cest, v Kidričevem pa so zaradi večje količine meteorne vode začasno zaprli podvoz ter razžagali in odstranili 15 podrtih dreves. O slednjih in odkritih strehah so poročali tudi iz Markovcev in Majšperka, kjer so gasilci pomagali tudi pri reševanju živali iz poplavljenih objektov, v Poljčanah pa so poleg ostalega morali še pogasiti požar v bližini železniške postaje. Na območju Ptuja in Spodnjega Podravja je v nedeljo popoldne brez električne energije ostalo 12.000 uporabnikov.

Razmere po ujmi na Ptujskem si je ogledala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki se je med drugim sestala s predstavniki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Po podatkih zavoda so največjo škodo utrpele poljščine, predvsem koruza, pšenica in nekatere vrtnine, pa tudi trajni nasadi, zlasti vinogradi, morda nekoliko manj sadovnjaki, ki so v večji meri zaščiteni s protitočnimi mrežami.

Močan veter je v nedeljo pihal tudi na območju Občine Rogaška Slatina, kjer je najbolj prizadeta krajevna skupnost Kostrivnica z okoli 1400 prebivalci. Poškodovane so bile strehe na stanovanjskih in gospodarskih objektih, prav tako cerkev. Razkrilo je gasilski dom v Kostrivnici in tamkajšnji vrtec, je za STA razmere danes opisal tajnik Občine Rogaška Slatina in namestnik predsednika občinskega štaba civilne zaščite Marjan Čuješ.

Občina Rogatec: Tega starejši ne pomnijo

Meteorna voda je zalila prostore knjižnice v Rogaški Slatini in zbirni center javnega komunalnega podjetja. Precejšnjo škodo je utrpel planinski dom na Boču, utrgalo je namreč velik del strehe. Cesta do planinskega doma na Boču je iz smeri Poljčan zaradi deloma zelo močno poškodovanega cestišča zaprta, je pa cesta na Boč prevoza iz smeri Rogaške Slatine.

Tudi v občini Rogatec je po oceni župana Martina Mikoliča škoda po nedeljski ujmi ogromna. "Tudi najstarejši ljudje ne pomnijo česa takšnega, kar se je včeraj dogajalo na območju Občine Rogatec. To je bila katastrofa," je dejal župan.

Med drugim je poplavilo občinsko stavbo in muzej na prostem, klopi na območju parkirišča za avtodome je odneslo tudi do 300 metrov stran. K sreči ni poplavilo vrtca in šole ter športne dvorane, je pa zalilo igrišče z umetno travo, tako da je samo na tem igrišču za okoli 300.000 evrov škode, saj ni več uporabno, je povedal župan.

Ministrica Pivčeva si bo popoldne ogledala tudi razmere na območju celjskega kmetijskega zavoda, v sredo popoldne pa bo obiskala še Kras, kjer je toča škodo povzročala že prejšnji teden. Kot je ob tem poudarila, je takih primerov vse več, kar vse bolj kliče po tem, da bo treba vse napore usmeriti v to, da bi kmetovalce prepričali v uporabo vseh razpoložljivih preventivnih ukrepov.

Sicer pa pristojni na Ptuju občane in obiskovalce prosijo, naj se ne zadržujejo v parkih in na tistih površinah, kjer so najbolj poškodovana drevesa. Javne službe Ptuj bodo organizirale odvoz kosovnih in drugih odpadkov, prijava škode tako za fizične osebe kot na gospodarski javni infrastrukturi pa bo sledila po sklepu uprave za zaščito in reševanje, so sporočili s ptujske občine.

Za STA pripravila: Vesna Pušnik Brezovnik 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord