Premikanje ure: Slovenci bolj naklonjeni poletnem času

Evropska komisija predlaga, da vse članice unije ukinejo premikanje ure dvakrat na leto. Članice pa bodo same odločile, ali bodo za stalno uvedle poletni ali zimski čas, je Bulčeva pojasnila pristojnost komisije pri tem vprašanju.

Vsaka članica naj bi komisijo do aprila 2019 uradno obvestila, ali namerava trajno uvesti poletni ali zimski čas. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019.

O tem, kako se bo odločila Slovenija, komisarka ni želela ugibati. Je pa pojasnila, da je javno posvetovanje pokazalo, da so Slovenke in Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času.

Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se v javnem posvetovanju večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega, je še povedala.

Bulčeva vse članice poziva k usklajevanju in razumnosti. "Teoretičnih modelov je lahko zelo veliko, računam na racionalnost," je poudarila v odgovoru na vprašanje, kako bodo zagotovili, da ne bodo rešitve v nasprotju z zdravo pametjo.

Največ koristi bo po komisarkinih besedah po pričakovanjih v prometnem sektorju, kjer je treba sedaj vsakih šest mesecev prilagajati urnike v logističnih mrežah. Ta sektor bo po njeni oceni veliko pridobil, pozitivne učinke pričakuje tudi v kmetijstvu.

Predlagan časovni okvir je zelo ambiciozen. Izvedljiv bo le, če bodo Evropski parlament in članice unije predlog potrdili najpozneje do marca prihodnje leto. Komisarka poziva k zeleni luči zakonodajalcev do konca tega leta.

To je eden od osemnajstih konkretnih predlogov, ki jih je v sredo v govoru o stanju v EU razgrnil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Komisija izpostavlja, da je s tem predlogom zvesta načelu, da želi igrati veliko vlogo pri velikih vprašanjih in malo pri malih. Bruselj se ne gre mikroupravljanja in se odziva na voljo ljudi, je ponazoril podpredsednik komisije Maroš Šefčovič.

Šefčovič sicer zatrjuje, da predlog ni povezan z evropskimi volitvami maja prihodnje leto, a vendar se poteza razume kot poskus prepričanja Evropejcev pred volitvami, da Bruselj upošteva njihovo voljo in se tudi takoj odzove nanjo.

Komisarka Bulčeva je danes v odzivu na številna novinarska vprašanja in kritične pomisleke, ali ne bo predlog ustvaril več težav kot koristi, izpostavila, da se običajno novinarji in drugi deležniki pritožujejo, da so prepočasni pri pripravi regulacijskih ukrepov, tokrat pa jim očitajo, da so prehitri.

Izpostavila je tudi, da predlog nikakor ni nastal čez noč, saj se že skoraj deset let pogovarjajo o tej temi.

Članice EU, ki so sicer razvrščene v tri različne časovne pasove, so v zadnjem stoletju uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo, predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

EU je od leta 1980 postopoma sprejemala zakonodajo, s katero je odpravila različne časovne razporede nacionalnega premikanja ure.

V letu 2018 pa je namen premikanja ure veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje, utemeljujejo predlog v Bruslju.

V javnem posvetovanju, v okviru katerega je komisija prejela rekorden odziv doslej - 4,6 milijona odgovorov, se je 84 odstotkov udeležencev izreklo proti premikanju ure, še izpostavljajo v Bruslju.

O predlogu bodo po pričakovanjih konec oktobra na neformalnem zasedanju v Gradcu razpravljali prometni ministri EU.

No more seasonal clock changes after October 2019. This ambitious timeline will allow European citizens to reap the benefits without delay. I’m inviting @Europarl_EN & @EUCouncil to start work right away. #clockchange #SOTEU pic.twitter.com/D8te0w6wCL

— Violeta Bulc (@Bulc_EU) September 14, 2018

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord