Slovenski profesionalni čebelarji oškodovani zaradi ponarejanja medu

5. 6. 2018
Deli
Predsednik strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev Boris Seražin. (foto: Tina Ramujkić)
Tina Ramujkić

Rezultati nedavnega posebnega nadzora nad prisotnostjo potvorb medu na slovenskem trgu, ki ga je na podlagi iniciative Europola Opson izvedla inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so pokazali, da je bilo med 18 odvzetimi vzorci medu pri štirih opaziti neskladja. Za med, ki ni bil skladen s predpisanimi zahtevami, so inšpektorji zavezancem prepovedali promet z medom in sicer skupaj za 198 kilogramov.

V Strokovnem združenju profesionalnih čebelarjev, ki od čebelarstva živijo, menijo, da so omenjeni rezultati zaskrbljujoči in že vplivajo na njihovo delovanje.

»Naši člani imajo skupaj 16 tisoč panjev, v naši oskrbi pa je skoraj 15 odstotkov slovenskih čebel. Z njimi pridelamo povprečno 400 ton medu letno, kar ob normalni letini, ko je pridelek 2000 ton, pomeni več kot 25 odstotkov vsega medu v Sloveniji,« razloži predsednik združenja Boris Seražin in dodaja: »Zadnjih nekaj letin je bilo izrazito slabih, a ocenjujemo, da smo lani profesionalni čebelarji pridelali celo skoraj tretjino vsega pridelanega medu v Sloveniji. Zato lahko rečemo, da smo edini imeli tržne viške, s katerimi zalagamo legalni trg medu v Sloveniji.« Ob slabi letini, ki je lani dosegla komaj eno tretjino normalne letine, bi bil za potrošnike toliko pomembnejši dostop do ključnih informacij, ki bi vplivale na njihovo izbiro pri nakupu medu. V združenju opozarjajo, da širši javnosti ni dovolj jasno in natančno predstavljeno, od kod prihajajo ponaredki ali kje lahko potrošnik dobi informacije o ponarejenem medu. V pogovoru z visokim predstavnikom hrvaških čebelarjev so v združenju izvedeli, da na Hrvaško ponarejen med pride iz Bosne. Med vzorci, ki so bili zajeti v posebnem nadzoru, je bil poleg treh hrvaških ponarejenih vzorcev medu tudi ponaredek iz Avstrije, ki je bil naprodaj v eni velikih avstrijskih trgovskih verig v Sloveniji. Preostali trije so bili zajeti pri tuji in slovenski trgovski verigi in manjšem trgovcu. »Kar se tiče medu, trenutno na slovenskem trgu vlada nelojalna konkurenca, saj trgovci kupcem ponujajo tudi slab med po nizkih cenah, medtem ko za nas velike čebelarje stroški pridelave medu iz leta v leto rastejo, raste tudi končna cena, veleprodajna pa žal ne. Zato smo s svojimi cenami za kakovosten med težko konkurenčni, kar se nam nedvomno pozna pa prometu. Ljudi je o tem treba seznaniti,« pravi Seražin in dodaja, a gre za očitno zavajanje potrošnikov in kvarjenje slovesa medu, ki sicer velja za eno najbolj zdravih živil. »A le, če je korektno in strokovno pridelan in ne vsebuje nedovoljenih sredstev,« poudarja.

Med 18 vzetimi vzorci medu v okviru posebnega nadzora nad prisotnostjo potvorb medu na slovenskem trgu jih je bilo deset odvzetih v različnih trgovinah, štirje vzorci so bili odvzeti v primarni proizvodnji – čebelarstvu, dva vzorca sta bila odvzeta v proizvodnji pekovskih izdelkov, dva vzorca pa sta bila odvzeta v obratih za pakiranje medu.

Odvzeti vzorci so bili deklarirani kot: cvetlični med (13 vzorcev), gozdni med (4 vzorci), akacijev med (1 vzorec). Od tega je bil en vzorec cvetličnega medu iz ekološke pridelave, en vzorec prav tako cvetličnega medu pa je imel zaščiteno geografsko poreklo – Slovenski med.

Po poreklu je bilo deset vzorcev iz držav EU (od tega 7 vzorcev iz Slovenije, ter po 1 vzorec iz Madžarske, Francije in Hrvaške). Z označenim poreklom 'mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU' so bili odvzeti štirje vzorci in en vzorec je imel deklarirano poreklo 'mešanica medu iz Madžarske in Ukrajine'. Iz neevropskih držav so bili trije vzorci. Pri štirinajstih analiziranih vzorcih medu analize niso pokazale odstopanja od predpisanih vrednosti sestavin in so bili ocenjeni kot skladni. Pri štirih vzorcih pa so, kot omenjeno, analize pokazale višjo vsebnost snovi od predpisane vrednosti. Ti vzorci so bili ocenjeni kot neskladni in umaknjeni iz prodaje.

Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev vključuje več kot 60 članov, ki imajo skupaj 15 tisoč panjev, v njihovi oskrbi pa je skoraj 15 odstotkov slovenskih čebel. Povprečno število panjev na člana v združenju je 298. Člani so profesionalci, ki od čebelarstva živijo in imajo svoje zaposlene.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec