Kaj se v resnici dogaja med snemanjem intimnih prizorov v Sloveniji?
Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) je ob predstavitvi prvih slovenskih smernic za snemanje intimnih prizorov odprlo vprašanja varnosti, soglasja in odgovornosti na snemanjih. Osebne izkušnje sodelujočih in primeri iz mednarodne prakse so pokazali, kako pomembni so jasni dogovori, strokovna podpora in delovno okolje, v katerem se spoštujejo meje vseh sodelujočih. Razprava je opozorila tudi na potrebo po širši spremembi kulture dela.
Za snemanje nevarnih akcijskih prizorov so natančna koreografija, vaje in strokovna podpora samoumevne. Zakaj bi bilo pri prizorih intimnosti drugače? To je bilo eno osrednjih vprašanj predstavitve Smernic za snemanje intimnih prizorov, ki jo je DSI pripravil v sredo, 18. novembra 2026.
Predsednica DSI Mojca Fatur, ki je vodila pripravo smernic, je poudarila, da so namenjene vsem, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi snemanj. Njihov cilj pa je vzpostaviti jasne postopke, ki igralcem zagotavljajo varnost, ustvarjalcem pa omogočajo premišljeno izvedbo zahtevnih prizorov.
Kar je videti spontano, mora biti skrbno načrtovano
Koordinatorka intimnih prizorov Polett Kasza, ena redkih strokovnjakinj s tega področja v regiji, je predstavila postopke, ki so v mednarodnih produkcijah že uveljavljeni. Delo se začne s podrobno analizo scenarija in individualnimi pogovori z igralci o njihovih mejah, dovoljenih dotikih in stopnji telesne izpostavljenosti. Dogovori se dokumentirajo, prizori pa vnaprej pripravijo in vadijo. Pomembni so tudi ustrezna zaščitna sredstva, omejitev prisotnosti na prizorišču in sodelovanje s kostumografskim ter maskerskim oddelkom.
Kasza je doslej sodelovala pri dveh slovenskih projektih, z režiserjema Lunom Sevnikom in Luko Marčetićem. Slednji je njuno sodelovanje pri filmu Od zdaj naprej bo vse drugače opisal kot pomembno razbremenitev tudi zase. Sodelovanje s koordinatorko mu je olajšalo delo, saj se je tudi sam kot režiser počutil varneje in se lažje osredotočil na ustvarjalni del procesa.
Takšen pristop je primerjal s snemanjem akcijskih prizorov pri filmu Dekle noči, kjer je sodeloval s koordinatorjem akcijskih prizorov. Tako kot pri zahtevnih akcijskih sekvencah tudi pri intimnih prizorih strokovna podpora ne omejuje ustvarjalnosti, temveč omogoča več zaupanja, boljšo pripravo in večjo gotovost pri izvedbi.
O pomenu skrbne priprave je spregovoril tudi igralec Jurij Drevenšek, ki je pri nemškem kratkem filmu Skin on Skin sodeloval s koordinatorjem intimnih prizorov Davidom Steffnom. Priprave so vključevale pogovore o osebnih mejah, koreografijo in jasne dogovore o poteku snemanja. Igralca sta imela ves čas možnost prizor prekiniti. Drevenšek je ob tem opozoril, da lahko prav pozitivna izkušnja razkrije, kako neustrezne so bile nekatere pretekle prakse.
Varnost je tudi vprašanje kulture dela
Razprava je presegla vprašanje tehničnih postopkov. Neprimerni komentarji, šale na račun golote ali pričakovanje, da mora igralec preprosto potrpeti, ne sodijo v profesionalno delovno okolje. Prav tako ne predpostavka, da so igralci zaradi svojega poklica pripravljeni na vsakršno telesno izpostavljenost.
Pomembna je tudi vloga sodelavcev, ki so priča neprimernemu ravnanju. Oseba, katere meje so prestopljene, se v danem trenutku morda ne more postaviti zase, zato je toliko pomembneje, da se odzovejo tudi drugi. Skrb za varno delovno okolje je odgovornost celotne ekipe.
Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka, je opozorila, da lahko situacije, ki spominjajo na pretekle neprijetne ali travmatične izkušnje, sprožijo močne stresne odzive. Pri tem je pomembno tudi ravnanje okolice: ali posameznik naleti na razumevanje in podporo ali pa je njegova stiska prezrta. Intimnost namreč ni omejena na goloto in simulirane spolne odnose. Tudi navidez vsakdanji dotiki lahko za posameznika pomenijo veliko osebno izpostavljenost.
Smernice so začetek, ne končni cilj
Sodelujoči so poudarili, da se mora spoštovanje osebnih meja začeti že med izobraževanjem prihodnjih igralcev in filmskih ustvarjalcev. Producentka Petra Vidmar je ob tem opozorila, da je treba za varno izvedbo intimnih prizorov že vnaprej zagotoviti ustrezne pogoje, čas in finančna sredstva.
Med razpravo so se odprla tudi vprašanja dostopnosti ustrezno usposobljenih koordinatorjev intimnih prizorov, njihovega vključevanja v produkcijske načrte in proračune, izobraževanja različnih poklicnih skupin ter razvoja skupne slovenske strokovne terminologije.
Smernice so zato povabilo k nadaljnjemu sodelovanju med igralci, režiserji, producenti in drugimi filmskimi ustvarjalci. Njihov cilj ni omejevanje ustvarjalnega procesa, temveč vzpostavljanje pogojev, v katerih lahko vsi sodelujoči svoje delo opravljajo profesionalno, varno in spoštljivo.
Smernice za snemanje intimnih prizorov so javno dostopne na spletni strani DSI.




