Sredozemske države s plastičnimi odpadki po mačehovsko v morje!

Sredozemske države s plastičnimi odpadki po mačehovsko v morje! (foto: WWF Press/Miloš Bičanski) WWF Press/Miloš Bičanski
7. 6. 2019

Vse sredozemske države slabo gospodarijo s plastičnimi odpadki. Tako izgubljajo vsaj pol milijarde evrov letno in vse bolj onesnažujejo svoje morje. Med devetimi najbolj onesnaženimi lokacijami so tudi glavne turistične destinacije.

Neuspešno gospodarjenje s plastično embalažo bistveno prispeva k rekordnim vrednostnim onesnaženja s plastiko v Sredozemskem morju. Tovrstno stanje  regionalno gospodarstvo na letni rasti stane stotine milijonov evrov, pravi novo poročilo WWF-a.

Vsako leto 0,57 milijonov ton plastičnih odpadkov konča v sredozemskih vodah, kar je enako, kot če vsako minuto v morje vržemo 33 800 plastenk. Onesnaženje s plastiko je v porastu, naraščalo bi naj tudi v bodoče, do leta 2050 bi se naj količina plastičnega odpada početverila.

mediteran

Ob svetovnem dnevu morij in oceanov, ki ga obeležujemo 8. junija, WWF-ovo novo poročilo “Stop the Plastic Flood: How Mediterranean countries can save their sea” analizira stanje v sredozemskih državah, ob upoštevanju celotne dobavne verige plastike.  

Od proizvajalcev do javnih organov in potrošnikov, na vseh ravneh se pojavljajo napake in prispevajo k zelo neučinkovitemu, dragemu, plastičnemu sistemu, ki onesnažuje.  WWF je razvil podrobni načrt pobud in politik, katere mora regija in posamezne države izvesti, da bi vzpostavile trajnostno krožno gospodarstvo brez generiranja plastičnega odpada.

„Naš sistem ravnanja s plastičnimi odpadki ne deluje: sredozemske države še vedno ne zbirajo vseh svojih odpadkov, daleč so od tega, da z njimi ravnajo na ustrezen in stroškovno učinkovit način. Proizvodnja plastike je preveč poceni, medtem ko stroške gospodarjenja z odpadom in stroške onesnaženja nosijo skupnosti in narava. Recikliranje je na drugi strani še zmeraj predrago, da bi se njegov delež povečal. Vse države morajo drastično zmanjšati proizvodnjo in porabo plastike ter resno pričeti vlagati v inovativne sisteme recikliranja in ponovne uporabe, da plastika ne bo več odpad. To je edini način, na katerega lahko obdržimo plastiko izven sredozemskega morja,“ je rekel Giuseppe Di Carlo, direktor WWF Mediteranske morske iniciative.

Aktivnosti na obalnem pasu so odgovorne za polovico onesnaženja s plastiko, ki pride v morje. Vsakodnevno se na vsakem kilometru obale akumulira 5 kilogramov plastike iz morja. Najbolj onesnažena je obala Cilicije v Turčiji. Med najbolj onesnaženimi so tudi plaže priljubljenih turističnih destinacij kot so Barcelona, Tel Aviv, Valencia, Marsejski zaliv in obala Benetk v bližini reke Pad. Morski odpadki predstavljajo velik strošek za turizem, ribištvo in pomorstvo in znašajo okrog 641 milijonov evrov na leto.

Od julija do novembra bo WWF-ova posadka na novi ladji »Blue Panda« plula po Sredozemlju. Plula bo ob obalah Francije  Italije, Turčije, Tunizije in Maroka, da bi mobilizirala lokalne prebivalce in turiste proti onesnaženju s plastiko.

WWF poziva vse vlade sredozemskih držav in Evropsko Unijo, kot podpisnico Barcelonske konvencije, k skupni zavezi in ukrepih za ohranitev Sredozemlja pred onesnaženjem s plastiko.

Naslednji sestanek bo decembra 2019 v Neaplju.

     

Ključni neuspehi in glavni akterji:

●       Sredozemska podjetja dajo vsako leto na tržišče 38 milijonov ton plastičnih proizvodov, vendar ne krijejo stroškov zbiranja odvečnih plastičnih odpadkov. Zaradi nizkih cen t.i. „deviške plastike“, podjetja ne vlagajo v oblikovanje novih proizvodov, kateri bi zmanjšali porabo plastike ali bi jo popolnoma zamenjali. 

●       Prebivalci in turisti, v glavnem iz Francije, Italije in Turčije, na leto proizvedejo več kot 24 milijonov ton plastičnega odpada. V poletnih mesecih v številnih obalnih območjih, turisti povečajo proizvodnjo odpadkov za 30 %. Več kot polovica plastičnih proizvodov končna na odpadu manj kot v letu dni od njihove proizvodnje. Zelo pogosto ločevanje ne poteka na ustrezen način, kar ovira proces recikliranja.

●       Vlade in lokalne samouprave še zmeraj slabo upravljajo z okrog 28 % odpadkov. To so odpadki, ki se ne zbirajo. Odlagajo se ilegalno ali pa se odlagajo na odprtem in tako končajo v rekah ter morjih. Vsako leto se na odprtih divjih odlagališčih odloži 2,9 milijonov ton odpadkov, še posebej v Egiptu in Turčiji. 170 maroških odlagališč, ki bi jih morali že zapreti še zmeraj obratuje.  

Na podlagi teh ugotovitev WWF poziva vlade sredozemskih držav, da skupaj podprejo globalni pravno zavezujoč sporazum za zaustavitev toka plastičnih odpadkov v naravo do leta 2030. Javni organi, podjetja in državljani morajo združiti moči za izgradnjo inovativnega in učinkovitega sistema ravnanja s plastični odpadki.