Svetovni dan oceanov pod geslom Skupaj zaščitimo in obnovimo naša morja

Svetovni dan oceanov pod okriljem Združenih narodov od leta 2008 obeležujemo vsako leto 8. junija, prva ga je že leta 1992 na okoljskem vrhu v Riu de Janeiru predlagala Kanada. "Slovenci smo zgodovinsko povezani z morjem, ki je naše okno v svet in nas prek Jadrana povezuje s celim svetom," so izpostavili na okoljskem ministrstvu.

Kljub ohranjeni biotski pestrosti se moramo zavedati, da sta slovensko morje in morsko obrežje zaradi plitvosti ter sprememb zaradi človekovih dejavnosti - gradnje, ribolov, plovba in odplake - izredno krhka in občutljiva. Prekomerno ali neustrezno izvajanje dejavnosti na morju, ob obali in v prispevnem območju obalnih rek lahko resno ogroža morski ekosistem, so nadaljevali.

Zadnjih nekaj let se krepi zavedanje, da je prisotnost odpadkov, predvsem plastičnih, v svetovnih morjih velika grožnja. Po nekaterih ocenah odpadki iz plastičnih materialov predstavljajo med 60 in 90 odstotkov vseh odpadkov v morjih in na obalah po svetu.

V oceanih se po navedbah Evropskega parlamenta nahaja okoli 150 milijonov ton plastike. Vsako leto v oceanih konča še od 4,8 milijona do 12,7 milijona ton plastičnih odpadkov.

Ti odpadki ogrožajo morske živali, ki se ujamejo v večje kose plastike, manjše pa pogosto zamenjajo za hrano. Če zaužijejo plastične delce, pogosto ne morejo več prebavljati običajne hrane, zaradi česar poginejo. V njihov organizem lahko s plastiko zaidejo strupena kemična onesnaževala, plastika pa prek prehranske verige vstopa tudi v človeška telesa.

Zaradi plastičnih odpadkov v morju trpi tudi gospodarstvo. Po oceni, ki jo navaja Evropski parlament, iz tega naslova vsako leto nastane med 259 in 695 milijonov evrov gospodarske škode, zlasti v turizmu in ribištvu.

Svetovni dan oceanov obeležujemo s številnimi dogodki. Lani so jih deležniki, kot so akvariji in živalski vrti, zasebna podjetja in javne agencije, šole in skupine mladih pripravili več kot 1500 v 140 državah. V Sloveniji so letošnji svetovni dan oceanov že obeležili v Morski biološki postaji Piran, in sicer s petkovim dnevom odprtih vrat.

V nevladni organizaciji Svetovni sklad za naravo (WWF) pa so ob dnevu oceanov opozorili predvsem na stanje v Sredozemskem morju. V njem vsako leto konča 570.000 ton plastičnih odpadkov, kar je enako 33.800 plastenkam na minuto. Onesnaženje s plastiko je ob tem v porastu; do leta 2050 naj bi se količina plastičnega odpada početverila.

WWF je v svojem poročilu analiziral stanje v sredozemskih državah. "Od proizvajalcev do javnih organov in potrošnikov - na vseh ravneh se pojavljajo napake in prispevajo k zelo neučinkovitemu, dragemu, plastičnemu sistemu, ki onesnažuje," so opozorili.

Organizacija je razvila tudi načrt pobud in politik za regijo in posamične države, da bi vzpostavili trajnostno krožno gospodarstvo brez ustvarjanja plastičnega odpada. "Vse države morajo drastično zmanjšati proizvodnjo in porabo plastike ter resno pričeti vlagati v inovativne sisteme recikliranja in ponovne uporabe, da plastika ne bo več odpad. To je edini način, na katerega lahko obdržimo plastiko izven sredozemskega morja," je poudaril direktor sredozemske morske iniciative WWF Giuseppe Di Carlo.

WWF poziva vse vlade sredozemskih držav in EU kot podpisnico barcelonske konvencije k skupni zavezi in ukrepom za ohranitev Sredozemlja pred onesnaženjem s plastiko. 

The ocean's health are in deep trouble, but @ThomsonFiji is here to remind you that we do have a plan... #Goal14 #WorldOceansDay pic.twitter.com/NMDaoI6Jdr

— The Global Goals (@TheGlobalGoals) June 7, 2019

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ