Trboveljski občinski svetniki so na današnji izredni seji izrazili nasprotovanje skladiščenju pepela na deponiji Energetske družbe Trbovlje, dokler ne bodo opravljene dodatne analize. Pričakujejo, da jim ta družba na naslednji seji predstavi rezultate analiz že julija odloženega materiala iz Energetike Ljubljana.
Od trboveljske policije se nadejajo, da bo pogosteje izvajala nadzor nad dovažanjem tovornih vozil z naloženim odpadnim materialom na območje nekdanjih eksploatacijskih površin v Trbovljah.
Direktor Energetske družbe Trbovlje Ervin Renko je občinskim svetnikom pojasnil, da so sprejem pepela iz Energetike Ljubljana prekinili 25. julija, saj čakajo na dodatne analize. Dejal je, da so pepel nameravali predelati v gradbeni material in z njim sanirati odlagališče premoga Lakonca, ki sodi med degradirana območja. Sprejeli so 60.000 kilogramov elektrofiltrskega pepela.
Po njegovi oceni so pepeli v večini primerov nenevarni odpadki, kar je bilo razvidno tudi iz podatkov, ki so jih prejeli od Energetike Ljubljana.
Renko je postregel tudi s podatkom, da je bilo med 50-letnim delovanjem trboveljskega odlagališča Prapretno, ki je sanirano in zaprto, odloženih devet milijonov ton nenevarnih odpadkov.
Predstavnica Civilne iniciative Trbovlje Nasta Doberlet Bučalič je dejala, da Lakonca sploh ni na seznamu odlagališč. Poudarila je, da ima Energetska družba Trbovlje potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov od januarja letos, ampak zanjo to potrdilo ni okoljevarstveno dovoljenje.
Ocenila je tudi, da je bilo treba pri odlaganju pepela na deponijo trboveljske energetske družbe nujno vključiti zdravniško stroko. "Zasavje ni in ne bo odpadek. Z odpadki moramo ravnati odgovorno," je še dejala Doberlet Bučaličeva.
Predstavnik Ljudske iniciative Moravče Matjaž Marolt je na seji predstavil njihovo zgodbo s podjetjem Termit, ki mu je okoljska inšpekcija julija letos prepovedala predelavo industrijskih odpadkov. Po njegovem mnenju so inšpekcijske službe v primeru Termita odpovedale.
Občinski svetniki so bili soglasni, da Zasavje ne sme postati smetarska regija ter da o zdravju ljudi in okolju ne sme odločati kapital, ampak lokalna skupnost.
Na današnjo sejo so bili vabljeni tudi predstavniki okoljskega ministrstva in inšpekcije, a so se opravičili.
Ko je okoljska inšpekcija Termitu prepovedala predelavo odpadkov, je Energetika Ljubljana začela pepel voziti v Trbovlje, kar je vznemirilo občane Trbovelj in predstavnike trboveljske občine.
Energetika Ljubljana je namreč s Holdingom Slovenske elektrarne sklenila pogodbo o odvozu pepela do konca oktobra letos. Ta energetska družba pa je julija zatrdila, da bo pepel skladno z veljavno zakonodajo predelan v koristen gradbeni material in ne bo končal na odlagališču. V Energetiki Ljubljana pa so medtem zagotovili, da pepel, ki nastaja v ljubljanski toplarni, ni nevaren odpadek.
Ob tem so spomnili, da ljubljanska toplarna za proizvodnjo energije od leta 2002 uporablja rjavi premog z zelo nizko vsebnostjo žvepla in pepela ter od leta 2008 lesno biomaso oz. lesne sekance. Pepel, ki nastaja v procesu pridobivanja energije, oziroma material iz njega se lahko uporablja za nasipni material, v svetovnem merilu je široko uporabljen v gradbeni industriji, so dodali.
Kot poroča spletni portal Siol.net, Energetika Ljubljana zdaj odpadni pepel iz toplarne skladišči v Ljubljani. Gre za začasno rešitev, prihodnji teden naj bi z javnim naročilom začeli iskati novega odjemalca. Ko so julija 14 podjetij, ki imajo dovoljenje za zbiranje, predelavo in odstranjevanje pepela, povabili k oddaji ponudbe za odvoz odpadkov, pa se je odzvala le Energetska družba Trbovlje.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču