Ameriški predsednik Donald Trump je v torek sporočil, da se je odločil za preložitev obiska na Danskem, ker danska premierka Mette Frederiksen ne želi ZDA prodati Grenlandije, poročajo tuje tiskovne agencije.
Odločitev kaže na to, kako zainteresiran je Trump za nakup tega strateško pomembnega otoka, ki ga skoraj v celoti prekriva led, a je poln naravnih virov, čeprav so mnogi sprva mislili, da gre za šalo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Na podlagi komentarjev premierke Mette Frederiksen, da nima nikakršnega interesa za pogovore o prodaji Grenlandije, bom preložil najino srečanje, ki je bilo predvideno čez dva tedna," je v torek tvitnil Trump. Tiskovni predstavnik Bele hiše je nato potrdil, da je obisk na Danskem odpovedan.
Trump se je ob tem zahvalil danski premierki za neposrednost, s katero je obema državama "prihranila veliko denarja in prizadevanj".
Ameriški Wall Street Journal je minuli petek prvi poročal, da se Trump zanima za nakup Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje v okviru Danske. Poročal je, da se je ta nekdanji nepremičninski mogotec o možnostih za nakup največjega otoka na svetu že posvetoval s svojimi svetovalci. Po navedbah neimenovanih virov se je Trump zanimal za naravne vire in geopolitični pomen otoka.
Trump je nato v nedeljo potrdil, da ga zanima nakup Grenlandije, a zatrdil, da nakup ni prioriteta njegove administracije. Prav tako je dejal, da to vprašanje ni razlog obiska na Danskem, a menil, a ocenil, da gre za velik nepremičninski posel. V ponedeljek se je celo pošalil, da na Grenlandiji ne bo zgradil svojega hotela.
Danska premierka Mette Frederiksen je že v nedeljo med obiskom na Grenlandiji poudarila, da ta otok ni naprodaj. "Grenlandija ni danska. Grenlandija je grenlandska. Upam, da to ni bilo resno mišljeno," je Frederiksenova odgovorila na vprašanje o Trumpovem interesu za nakup otoka. "To je absurdna razprava, tudi grenlandski premier Kim Kielsen je, seveda, jasno povedal, da Grenlandija ni naprodaj, in s tem je konec," je povedala.
Danska je v 18. stoletju kolonizirala dva milijona kvadratnih kilometrov otoka, kjer danes živi 57.000 ljudi. Leta 1953 je postal sestavni del Danske, od 1978 pa ima samoupravo. Večina prebivalcev so pripadniki avtohtone inuitske skupnosti.
Novo na Metroplay: Juš Milčinski o vodenju Malih sivih celic in kakšen mora biti avtor humorističnih vsebin