8. 5. 2018, 08:09 | Vir: STA
V naslednjih 20 letih za tretjino več možganskih kapi
Možganska kap, katere evropski dan obeležujemo danes, je še vedno tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. V Sloveniji vsako leto na novo utrpi možgansko kap okoli 4000 oseb, tretjina v aktivni dobi. Zaradi staranja prebivalstva se bo po ocenah število na novo obolelih v naslednjih 20 letih povečalo za 34 odstotkov.
Evropski dan ozaveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo drugi torek v maju. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije bo danes na Prešernovem trgu v Ljubljani postavilo vsaj 10 stojnic z zdravstveno-informativnimi gradivi, na stojnicah bodo tudi merili dejavnike tveganja, kot so npr. zvišan krvni tlak, holesterol, trigliceridi v krvi, nereden srčni utrip, prav tako bodo mimoidočim svetovali glede tveganja za možgansko kap.
Predstavili bodo, kako hitro prepoznati prve znake možganske kapi. Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so namreč zelo pomembni po eni strani preventiva po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer se lahko zmanjša invalidnost in umrljivost.
Pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja
Najpomembnejša preventiva je sicer zdrav način življenja, ki vključuje nekadilstvo, vsakodnevno vsaj polurno hojo, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčni utrip. Zelo pomembne so tudi redne kontrole dejavnikov tveganja.
Znake kapi prepoznamo s pomočjo besede GROM
Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM. Črka G označuje govor, torej pri kapi je lahko prizadet govor, R označuje roko (delna ali popolna ohromelost ene roke), O označuje obraz (povešen ustni kot - asimetrija obraza), M pa minuto. To pomeni, da je ob sumu na možgansko kap treba takoj poklicati 112.
Najpogostejša nevrološka bolezen
Možganska kap je namreč po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kakovost življenja.
Možnost preživetja ob možganski kapi je zaradi boljše oskrbe in zdravljenja večja, kar na drugi strani pomeni tudi večje število oseb z različno stopnjo prizadetosti. Samo 40 odstotkov od njih se jih vsaj deloma ponovno vključi v delo. Smrtnost je okoli 15-odstotna. Od preživelih jih ima 40 odstotkov zmerne, 15 do 30 odstotkov pa hujše težave pri funkcioniranju. Več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju osnovnih dnevnih aktivnosti. Večina obolelih, 70 do 85 odstotkov, se jih vrne v domače okolje.
