Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na seji Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti poudaril, da uveljavljanja človekovih pravic in svoboščin ne moremo in ne smemo prelagati, temveč se je treba na vse spremembe in zlasti kršitve odzivati hitro in predvsem učinkovito.
Varuh človekovih pravic kot Nacionalna inštitucija za človekove pravice svoja priporočila, ki so njegovo najmočnejše orodje vsako leto predstavi v letnem poročilu in s tem seznani odločevalce politik v državi, predvsem pa jasno opozori na stopnje kršitev človekovih pravic v Republiki Sloveniji, je dejal.
V letu 2018 je Varuh obravnaval 4.719 zadev in med 309 utemeljenimi pobudami ugotovil 377 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin in drugih nepravilnosti. Te je ugotovil pri 45 organih.
Opozoril je, da je nesprejemljivo, da se Vlada RS in zakonodajalec ne odzivata pravočasno na odločbe Ustavnega sodišča RS in ne pripravita ustrezne rešitve še pred potekom roka za odpravo protiustavnosti. Več kot deset odločb tega sodišča ostaja nespoštovanih, kar je huda kršitev načela pravne države. Med neuresničenimi je omenil odločbo o financiranju osnovnih šol, dejal, da še vedno ni zakona, ki bi uredil ustavoskladno pravico do sodnega varstva za vse že vložene in prihodnje tožbe v zvezi z izbrisi kvalificiranih obveznosti na podlagi Zakona o bančništvu, še vedno ni posodobljen Zakon o duševnem zdravju, ki bi z ustavo uskladil postopek sprejema oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov. Prav tako še niso sprejeti podzakonski predpisi, ki bi zaščitili v ustavo vpisano pravico do vode, rok za njihov sprejem pa je potekel maja 2018.
V letu 2018 je Varuh zaznal največ kršitev načela načel pravičnosti in dobrega upravljanja, je dejal varuh. Spomnil je na primer neupravičeno odvzetega dodatka staršem slepih in slabovidnih otrok z navodilom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in še dejal, da je ministrico za delo na nedavnem delovnem sestanku pozval, naj rešitve tega primera razširi še na druge podobne skupine.
Varuh je v kar 87 primerih ugotovili kršitve načela dobrega upravljanja. Nekateri organi delujejo prepočasi, nerazumno dolgo rešujejo vloge in pri odločanju prekoračujejo vse razumne, zakonske roke. »Pomembno je zlasti hitro odločanje posebej pri reševanju vlog za priznanje pravic iz javnih sredstev ali oblik socialne pomoči in drugih postopkih, ki bistveno vplivajo na življenje posameznika,« je poudaril Peter Svetina.
Organi še vedno ne odgovarjajo na pisma ljudi, ne posredujejo zahtevanih, javno sprejetih dokumentov, neupravičeno zavlačujejo upravne postopke, vsebine dopisov so nejasne ali celo brez ustreznih utemeljitev. V 30 obravnavanih primerih smo ugotovili, da je kršena temeljna določba Ustave RS, da je Slovenija pravna in socialna država. To so primeri, ko posameznik ali njegova družina nimajo pogojev za zadovoljevanje temeljnih človekovih potreb in so pahnjeni v revščino, je spomnil varuh. Med najbolj ogroženimi so starejši ljudje, zato smo leta 2018 poglobljeno obravnavali problematiko starejših. Sklepne ugotovitve smo poslali Vladi RS in pričakujemo odločnejše ukrepe pri odpravljanju nakopičenih težav, je še dejal varuh.
Opozoril je na diskriminacijo študentov invalidov pri prevozih, na zamujanje sprejetja ustreznih podlag za primerno prilagoditev študijskega procesa za študente invalide in na še vedno neprilagojene objekte nekaterih javnih ustanov invalidom, med njimi je veliko sodišč. Še vedno manjka Pravilnika o poklicnih boleznih, vključno s prenovljenim seznamom poklicnih bolezni. Varuh predlaga, da se v letu 2019 prednostno reši problem neusklajevanja nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo.
Obljubil je bedenje nad delom končno ustanovljenega urgentnega pedopsihiatričnega oddelka. Nerazumljivo pa mu je, zakaj država že 16 let ne določi vrste in stopnje telesnih okvar, ki so podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja, niti zakaj ni sprejela podzakonskega akta o poklicnih boleznih.
Še vedno nimamo meril za določitev mreže izvajalcev zdravstvene dejavnosti, zakonsko urejenega področja opravljanja psihoterapevtskih storitev, celovite analize vzrokov predolgih čakalnih dob in tudi ne opravljene analize, ali je treba Zakon o nalezljivih boleznih ustrezno dopolniti, da bo še naprej zagotavljal ustrezno varstvo vseh pred nalezljivimi boleznimi.
Alarmanten je odnos do priprave zakona o dolgotrajni oskrbi, je opozoril varuh. »Na področju duševnega zdravja nenehno opozarjamo in zahtevamo, da se mora urediti razmere v posebnih socialnih zavodih ter realizirati zavezo o deinstitucionalizaciji in skrbi v skupnosti,« je poudaril.
Število pobud na področju socialne varnosti se je povečalo za 20 odstotkov, zlasti na področju institucionalnega varstva. Velik delež utemeljenih pobud se na področju institucionalnega varstva pojavlja že nekaj zadnjih let, kar daje slutiti, da se je problematika na tem področju zaostrila, država pa s svojimi ukrepi temu očitno ne sledi. Tudi zato bomo prihodnji teden začeli s prilagojenim poslovanjem Varuha izven sedeža, ki ga bomo opravljali v domovih za upokojence. Tako bodo imeli starostniki neposredno možnost oddati pobude Varuhu, je poudaril varuh Peter Svetina.
Na področju pravic otrok je ocenil, da so pravice otrok v Sloveniji normativno dokaj dobro urejene, spomnil pa tudi na pomen izvajanja zagovorništva otrok. Opozoril je, da zakonodajalec še vedno ne upošteva večkratnih predlogov Varuha k jasni opredelitvi o opravljanju verskih obredov v javnih šolah in vrtcih. Opozoril je tudi na neuresničevanje odločb komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ali pa njihovo nejasnost in nedorečenost.
Varuh je že priporočal in še vedno priporoča sprejetje ukrepov za izboljšanje kakovosti sodnih odločb in oblikovanje enotnejše sodne prakse, saj se bo tudi s tem okrepilo zaupanje ljudi. »Zlasti prekrškovnim organom in sodiščem priporočamo, naj dosledno spoštujejo vsa jamstva poštenega postopka, nepristranskega odločanja in sojenja, tožilstvu pa skrb za hitro in učinkovito izvajanje kazenskega pregona storilcev kaznivih dejanj in v primeru morebitnega zavrženja ovadb dosledno seznanjanje oškodovancev z odločitvami, ki bodo utemeljene z jasnimi in obrazloženimi razlogi, in pravnim poukom,« je dejal Varuh. Varuha skrbi, da je dostopnost pravnega varstva za številne še vedno otežena, in to kljub zakonsko zagotovljeni, vendar težko dostopni brezplačni pravni pomoči.
Državo je še opozoril, da nima sprejete stanovanjske politike, manjka stanovanjskih enot in krši določila Ustave, da mora zagotavljati možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.
Na področju zagotavljanja varnega in zdravega življenjskega okolja, kot država nismo storili dovolj, ocenjuje varuh. »Še vedno nimamo predpisa, s katerim bi uredili področje izpustov smradu v okolje, na kar Varuh opozarja že leta. Nimamo sistemske rešitve pridobivanja pooblastil za izvajanje meritev izpustov v zrak ter zagotovljenega neodvisnega nadzora in financiranja meritev. Nimamo enotnega predpisa za sanacijo vseh onesnaženih in degradiranih območij v državi. Nimamo načrta aktivnosti za ureditev lastništva lokalnih cest, kjer te še vedno potekajo po zasebnih zemljiščih,« je še opozoril.
Opozoril je še na nekatere vsebine na področju enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije. Nedopustno je medresorsko podajanje vprašanja glede spremembe (pravnega priznanja) spola, odprto je vprašanje skupne posvojitve otrok, ko gre za istospolno partnersko zvezo. Pobude prihajajo tudi zaradi diskriminacije na podlagi drugih okoliščin, kot so vidik starosti, državljanstva, je dejal. Opozoril je še, da so očitki o Varuhovi neobčutljivosti do pravic pripadnikov nekaterih verskih skupnosti še vedno neutemeljeni.
Varuh pričakuje izboljšanje medresorskega sodelovanja, odločanje v zakonskih rokih mora postati kategorični imperativ. Javni uslužbenci imajo veliko do ljudi veliko odgovornost po načelu varstva pravic strank in javnih koristi, saj v Zakonu o splošnem upravnem postopku ni obveznega zastopanja po odvetnikih, kot velja drugje, je poudaril. »Njihovo odmikanje od ljudi oziroma ukinjanje služb na terenu lahko pomeni tudi korak nazaj pri uresničevanju pravic posameznikov, kar ugotavljamo ob vsakokratnih obiskih na terenu,« je poudaril varuh. Spomnil je še, da hiperprodukcija regulative ni rešitev za izboljšanje stanja.
Ob koncu je opozoril, da bo lahko Varuh kot nacionalna institucija za človekove pravice lahko svojo vlogo opravljal le s strokovno usposobljenimi sodelavci in zagotovljenimi ustreznimi finančnimi sredstvi. Prav slednje bo omogočilo tudi neodvisnost delovanja Nacionalne institucije za človekove pravice.
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec