Zdravniki – po novem prekrškarji?

23. 5. 2018 | Vir: Jana
Deli
Zdravniki – po novem prekrškarji? (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Kdo bo potegnil najkrajšo? Nezakonito, nezaslišano, represivno in nevarno! Tako so skoraj v en glas ugotavljali predstavniki sindikata zdravnikov družinske medicine - Praktik.um, Sekcije primarnih pediatrov, Sekcije upokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva in predstavniki različnih združenj bolnikov.

Nad dodatnim določilom Splošnega dogovora v zdravstvu 2018, po katerem naj bi zdravnik, ki bolnika neupravičeno oziroma z napačno stopnjo nujnosti napoti k specialistu, za to finančno odgovarjal, so ogorčeni. Prepričani so namreč, da bo takšna kaznovalna politika negativno vplivala predvsem na zdravje in življenja bolnikov. Zato so na nedavni okrogli mizi na Zdravniški zbornici Slovenije vlado pozvali, naj nedostojno določilo nemudoma umakne.

Premalo zdravnikov – preveč bolnikov

Da so zdravniki na primarni ravni zdravstvene dejavnosti močno preobremenjeni, je znano že dolgo. Družinskih zdravnikov in pediatrov v zdravstvenih domovih je premalo, celo pol manj kot v primerljivih evropskih državah, bolnikov na zdravnika bistveno več, časa zanje pa posledično občutno premalo. Po normativih ima namreč vaš izbrani zdravnik za vas v povprečju le sedem minut časa. Če ste slabo gibljivi ali starejši in si v tem času komaj sezujete čevelj ali če vam uspe vašega malčka v sedmih minutah pri pediatrinji komaj umiriti, je to, gledano statistično, predvsem vaš problem! V sindikatu zdravnikov družinske medicine Praktikum zato že dolgo glasno opozarjajo, da država s takimi normativi in standardi zdravnike sili v nekakovostno, celo nestrokovno delo. Nad uvedbo poniževalnega 'kaznovalnega določila' pa so zdravniki pravzaprav šokirani. Pa ne le družinski zdravniki in pediatri na primarni ravni, ampak tudi njihovi upokojeni kolegi, je poudarila upokojena revmatologinja prim. Mojca Kos-Golja, dr. med., ki je na okrogli mizi poleg Društva revmatikov Slovenije in Društva za fibromialgijo zastopala tudi Sekcijo upokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva: »Tudi bolniki se strinjajo, da so ti posegi politike v stroko in delo zdravnikov nedopustni. S tem se kvari odnos med bolnikom in zdravnikom ter zbija avtoriteta slednjih. S kaznovalnimi ukrepi zdravnike spuščamo na nivo navadnih potencialnih prekrškarjev, kar je nedopustno!«.

Kdo bo potegnil najkrajšo?

Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki različnih združenj bolnikov, ki so soglasni, da bi lahko takšno kaznovalno določilo ogrozilo zdravje in celo življenje bolnikov, ki bi zaradi strahu zdravnika pred denarno kaznijo lahko ostali brez potrebne napotitve k specialistu in na specialistične obravnave. Predsednica Europe Donne Slovenija Tanja Španić je tako opozorila, da lahko nenapotitev bolnice z zatrdlino v dojki na nadaljnje preiskave ogrozi njeno življenje in pristojne pozvala, naj v središču zdravljenja vendarle ostane bolnik: »Nujno je, da bolniki zaupamo v zdravnika, ta ukrep pa bo zaupanje v stroko in zdravnika načel. Vsi smo potencialni uporabniki tega sistema, ta ukrep pa močno krha odnose.«

Človek ni stroj

Velja tako za bolnika kot zdravnika. Sedem minut za zdravniško obravnavo je premalo, zdravnik bi jih potreboval vsaj 20. Ali kot je pojasnila prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana Vič: »Vsi si želimo več časa za bolnike, kar pa bi bilo mogoče le tako, da bi bilo specialistov družinske medicine več. V Avstriji je na tisoč prebivalcev dvakrat več specialistov družinske medicine kot pri nas. Na Islandiji zdravnik družinske medicine dnevno pregleda 12 pacientov, na Danskem in Finskem 13 do 15, pa so kolegi izrazili skrb, da bodo izgoreli. Pri nas jih pregledamo 40 do 60 dnevno.« Specialist družinske medicine v Domu starejših občanov Kamnik, sicer pa tudi predsednik sindikata Praktikum mag. Igor Muževič, dr. med., je poudaril, da bi jo ob novem določilu o kaznovanju zdravnikov najslabše prav gotovo odnesli bolniki, ki jim sistem že danes težko zagotavlja stalnega zdravnika na primarni ravni. Pogosto menjavanje zdravnikov, ki smo mu priča v Sloveniji, pa da povečuje umrljivost ljudi: »Bolnik ni le skupek bolezenskih stanj, ki ga lahko na silo damo v neke algoritme in jih obravnavamo. Gre za človeka z vsemi izkušnjami, odnosi, zgodbami in pridruženimi obolenji. Mnogo napotitev presega to, kar je zapisano v smernicah, in bojim se, da bodo zdravniki, ki so že tako v stiski s časom, zdaj razmišljali še o tem, ali smejo bolnika napotiti k specialistu ali ne.«

Kdo bo zdravil malčke?

Pa ne le družinskih zdravnikov, v Sloveniji nam kronično primanjkuje tudi specialistov pediatrov. In ko bosta starša v zdravstvenem domu končno našla prostega, si res ne želita, da bi se ta ukvarjal predvsem z vprašanjem, kaj ga čaka, če bo malega bolnika neupravičeno napotil na preiskave h kolegom na Pediatrično kliniko. Pediatrinja iz ambulante Pedenjped mag. Bernarda Vogrin, dr. med., je povedala, da je obravnava malčkov prav gotovo obravnava najbolj ranljive skupine državljanov, zato je za kakovostno zdravljenje najmlajših bolnikov v državi nujno dobro in tesno sodelovanje pediatrov na več ravneh zdravstvene dejavnosti: »Večina ruralnih okoljih nima pediatra ali pa tam delajo starejši, že upokojeni pediatri, ki seveda ne zmorejo dela v zelo obremenjenih ambulantah. Naši mladi kolegi bodo prihajali na ta področja v preobremenjene ambulante in bodo prisiljeni pisati napotnice pod neustrezno stopnjo nujnosti. Kronično bolan otrok ne more čakati šest, devet ali celo dvanajst mesecev na pregled. Do takrat bo bolezen že vplivala na njegovo normalno rast in razvoj do te mere, da bo zaznamovan za vse življenje.« Ne kaznovanje in represija, temveč le boljša organizacija, boljša oprema in več zdravstvenih timov, ki bi lahko na primarni ravni opravili marsikateri poseg in preiskavo, ter odnos zaupanja, lahko prispevajo k boljši obravnavi bolnikov na primarni ravni.

Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Shutterstock, sindikat Praktik.um

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju