Pri koncu drugega tedna zbiranja naj idej za stand-up material, ki ga bo bosta Tilen Artač in Jure Mastnak uporabila v svojem ekskluzivnem nogometnem šovu, se je ponovno nabralo nekaj zanimivih anekdot, impresij in razmišljanj, peterico najboljših pa objavljamo v nadaljevanju.
Vseh pet avtorjev si je s svojim zapisom tako že zaslužilo vstop v žrebalni boben, ki ga bomo zavrteli ob zaključku našega nagradnega natečaja in tako razdelili pet dvojnih vstopnic na ekskluziven stand-up šov, ki se bo zgodil predvidoma 19. junija v kino Bežigrad in se ga bo mogoče udeležiti zgolj s posebnimi vabili, avtorja objave z naslovom "Muki", pa bomo nagradili tudi s čisto pravo nogometno žogo.
5 najboljših po mnenju uredništva
Med pet najboljših v drugem tednu našega natečaja so se uvrstili ...
Muki
Doma imam vedno lačnega mačka in glede na novice v medijih, ni vrag, da ga do začetka SP ne naučimo napovedovati izide tekem. Razmišljam tudi o tem, da bi mačku odprl youtube kanal, ker nikoli se ne ve. Če je talent, bi lahko z njim še zaslužil. Danes ga bom testiral. Imam dve posodi, imam fotke Rafaela Nadala in Dominica Thiema, pa da vidimo, iz katere bo najprej jedel. Če bo izbral pravo, odprem youtube, če pa ne, bom testiral raje še sinovega paličnjaka. Če je šla skozi hobotnica, gre lahko tudi paličnjak.
Konec tekme in velika zmaga
Jaz nogomet spremljam zelo čustveno in temu primerno tudi proslavim velike zmage. Glede na to, da navijam za ekipo, ki redko osvoji lovoriko (Atletico Madrid, Olimpija) je občutek velikega uspeha nekaj kar ti polepša življenje. Ne vem, če obstajajo znanstvene raziskave, ampak dejansko je formula takšna: večja kot je zmaga, daljši je občutek veselja in notranjega zadovoljstva. Včasih traja tudi več dni! Prav tako spomin slavja velike zmage ostane za vedno. Hud poraz na zelo pomembni tekmi? Včasih zelo travmatičen. Meni osebno se je zgodilo, da je moja ekipa dvakrat izgubila v finalu lige prvakov proti klubu, ki je njen najhujši možen rival. Enkrat celo tako da je nasprotnik gol za 1:1 zabil v 94. Minuti in je torej moji ekipi manjkalo le nekaj sekund, da bi prvič postala evropski prvak. Saj je hudo in jočeš od zunaj in znotraj, ampak jaz se osebno vedno zatekam k misli, ki je nad vso folkloro spremljanja nogometa - na koncu koncev je to samo zabava, ki je nikoli ne velja jemati smrtno resno.
Navijači
Nogomet spremljam od malih nog in adrenalin, ki ga čutim, ko navijam za izbrano ekipo, je primerljiv s tistim, ko v ponedeljek preverjam loto številke, če imam sedmico. Z nogometaši na terenu diham tako, kot z njimi diha njihov selektor. Dejansko sem njihov kavč selektor! Pogosto vidim in vem več od njihovega selektorja. Ne razumem, zakaj me še niso poklicali? Ampak enkrat me bodo. Tako kot me enkrat čaka loto sedmica. V to sem res ziher :P
Stava
Tisti občutki, ko trepetaš do zadnje minute s svojimi na terenu, so še bolj intenzivni, če med prijatelji pade kakšna dobra stava. Zadnja leta smo se glede tega precej umirili in so stave najpogosteje v obliki runde za vse v lokalu, pred leti smo se šli pa precej bolj divje igre. Enkrat sem moral v Savo zakorakati do popka, ko so izgubili tisti, na katere sem stavil. Mladost norost! Ne delajte tega doma!
Več sreče prihodnjič
Ma ne spomnim se točn, tam nekje leta 2013 se mi zdi, da je blo ... pridem v Marid na tekmo Real Madrid - Osasuna in sedim na tistem stadionu in čakam, da pride gor na travo tud Cristiano Ronaldo in ostanem v šoku, ker kaj, pršu je tip gor za tri sekunde in pol je šel dol, ker mu ni blo treba igrat, ker je blo prvenstvo že itak odločeno ... kaj naj rečem, v Madrid smo šli na uro pogledat ...
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
