Anekdote športnih komentatorjev: Od prijaznega Peleja do lačnih levov!

Ker se Slovenija na letošnji največji športni praznik ni uvrstila, se ne bomo ukvarjali s selektorji, ki bodo na svojih plečih nosili (prevelika) pričakovanja celotne nacije, temveč s ključnimi ljudmi v zakulisju. To so komentatorji tekem, ki bodo poskušali televizijskim gledalcem kar najbolje pričarati utrip športnega spektakla v času, ko bodo med 14. junijem in 15. julijem vsakdanje težave potonile v pozabo. Takrat se bo bolj ali manj vse vrtelo okrog okroglega usnja, kot nogometno žogo radi poimenujejo mojstri televizijskih prenosov. Nismo jih spraševali o analizah in napovedih o tem, kdo bo v Rusiji postal svetovni prvak, temveč o manj znanih zgodbah in anekdotah, povezanih z njihovim vselej adrenalinskim poklicem.

Urban Laurenčič – komentator tekem SP v nogometu 2018

Naš šofer Wusumuzi me je iz Johannesburga peljal na tekmo v Rustenburg. To ne pretirano zanimivo pot sva prevozila leta 2010 med svetovnim prvenstvom v Južnoafriški republiki. Najprej sva šla na stadion, kjer sem prevzel vstopnice, nato pa me je Wusi peljal do okoli 30 kilometrov oddaljene nastanitve. To je bila posest z nekaj bungalovi sredi ničesar, ki jo je vodila vidno vinjena starejša potomka nizozemskih priseljencev. V okolici le savana. Na recepciji so obljubljali, da vsako uro pride uradni avtobus in pelje na stadion. Moja tekma je bila na sporedu ob 18:00, zato sem čakal na vhodni rampi že ob 14:00. Vse naokrog je bila savana in dolga cesta, nad katero se je plazil vroč zrak. Ob 15.00 uri sem postal že rahlo nervozen. Lastnico sem spet vprašal, kako in kaj, pa je vsa v rožicah rekla, naj kar čakam. Če pa ne bo avtobusa, me bo ona peljala. Super, sem si mislil, in spet šel do vhoda. Samo še kakšen lev bi moral priti izpod kakšnega osamljenega drevesa in zgodba bi bila popolna ... Na srečo sem imel vstopnice nekaterih slovenskih novinarjev, tako do so bili prisiljeni priti pome. Prišli smo pravočasno! Ko sem nato še enkrat komentiral v Rustenburgu, sem vzel Wusija s seboj na komentatorsko mesto, saj nisem želel več tvegati z avtobusom. Burski resort pa sem poskušal čim prej pozabiti.

Ivo Milovanovič – komentator tekem SP v nogometu 2018

Zame je bilo zaradi visokih temperatur, logistike in časovne razlike najbolj zahtevno SP v ZDA leta 1994. Slovenskih poročevalcev ni bilo prav veliko in že pred prvenstvom smo se dogovorili, da smo delali za več medijev. Jaz sem ob delu za TV Slovenijo poročal še za naš radio in pisal t. i. zgodbice za časnik Dnevnik. V Bostonu sem izvedel, da je v šotoru blizu novinarskega središča posebni gost, legendarni Brazilec Pele. Dobil sem idejo, da bi opravil pogovor z njim in ga objavil v Dnevniku. Nisem bil uradno prijavljen in seveda sem si moral nekaj izmisliti. Kaj? Varnostnikom sem rekel, da sem Slovenec, Pelejev prijatelj iz nogometnega kluba Cosmos iz New Yorka, Vito Dimitrijević (legendarni nogometaš, Pelejev soigralec, op. p.) in spustili so me v šotor. Vita Dimitrijevića sem seveda dobro poznal iz ljubljanske Olimpije. Tam sem stopil do Peleja in se mu predstavil kot prijatelj Vita Dimitrijevića ter mu prenesel njegove pozdrave. »Če ste Vitov prijatelj, ste tudi moj!« mi je dejal in pogovorček je stekel.

Andrej Stare – komentator tekem SP v nogometu 2018

2010 – Stanoval sem v predelu Johannesburga kot v jetnišnici. Okrog in okrog hotela je bila bodeča žica z elektriko, psi čuvajo so lajali, bilo je zelo neprijetno. V hotelu nas je bilo samo šest gostov. Soproga selektorja Matjaža Keka, starša Reneja Krhina, sloviti Vinar Štajer iz Apač in moja malenkost. Ko sem hotel na jutranji tek, mi je varnostnik dejal: »Raje ne, včeraj so dva belca pospravili dve ulici naprej ...« Imeli smo voznika, ki nas je vozil po tej nemirni deželi. Mojemu je bilo ime Khumbulani. Vprašal sem ga: »Ali se lahko peljeva skozi Hillbrow, najbolj razvpito mesto v Johannesburgu, kamor bela noga ne sme stopiti?« »Seveda,« mi je odvrnil. »Nekoč sem bil kriminalec in sem pobijal belce, potem sem srečal boga in zdaj sem družinski oče ...« Peljal me je na križišče ulic Foster in Fox ... Okrog avtomobila so se nabirali domačini, nič kaj prijaznih lic. Khumbulani je stopil iz avta in vsi so se umaknili. »Ja, tako je, včasih sem bil Big Boss.« Hvala bogu.

Tomaž Hudomalj - komentator tekem SP v nogometu 2018

Bilo je na SP v Braziliji leta 2014. Ni ravno samoumevno, da po tekmah dobimo dostop do 'mix cone', kamor pridejo nogometaši. Po tekmi osmine finala med Argentino in Švico sva s snemalcem imela srečo. Najina glavna želja je bila izjava Lionela Messija. Čakala sva in čakala. Messi je prišel med zadnjimi. Ni bilo težko ugotoviti, kje je. Tam, kjer je bilo tudi vseh 100 novinarjev in kamer. Tudi midva sva seveda želela priti zraven. Toda na kupu je bilo preveč ljudi. »Ampak Messija res morava dobiti,« sva si rekla. Jasno je bilo, da se Argentinec ne bo še enkrat ustavil. Potem se je odprla možnost. Nekaj korakov od množice mikrofonov in kamer je stala simpatična kolumbijska novinarka. »Če kdo, potem lahko ona velikega Messija prepriča, da se še enkrat ustavi,« je bilo najino soglasno mnenje. In res – Lionel Messi je prišel mimo, že skoraj nadaljeval pot ... vendar se je le ustavil. Od daleč sem pristavil mikrofon, moj sodelavec se je dobesedno naslonil na kolumbijsko novinarko, da je ujel čim boljši kader. Tako sva dobila izjavo Lionela Messija. Dober občutek!

Anže Bašelj – voditelj studia SP v nogometu 2018

Moje prvo veliko nogometno tekmovanje je bilo EP na Portugalskem leta 2004. V 23 dneh smo prevozili Portugalsko od severa do juga – in to večkrat. Če me spomin ne vara, smo naredili 11 tisoč kilometrov. Naša baza je bila romarsko središče Fatima, verjetno edino mesto, v katerem takrat nogomet ni bil v ospredju. To so bili povsem drugi televizijski časi, saj še ni bilo računalniške montaže. Dobro se spominjam finala, kjer je bil naš strokovni komentator Zlatko Zahović. Po odločilni tekmi med Portugalsko in Grčijo smo skupaj stali pred stadionom. Nikoli prej in ne pozneje nisem videl takšnega navdušenja nad kakšnim slovenskim nogometašem. Zlatko je bil kralj tako za Grke kot Portugalce.

Saša Jerković – voditelj studia SP v nogometu 2018

Južna Koreja 2002. Stopim skozi vrata hotela, kjer so bili nastanjeni naši nogometaši. K meni pristopi Zlatko Zahović in reče: »Čez pol ure na igrišču. Vse bom povedal ...« Sedela sva na majhni tribuni, kmalu so prišli še preostali novinarji. On s čepico na glavi, ki je bila obrnjena nazaj, in se je začelo. On in Srečko. Od Adama naprej. Moje prvo svetovno prvenstvo, prvo slovenske reprezentance in afera nepozabnih razsežnosti.

Aleš Potočnik – komentator tekem SP v nogometu 2018

Eno od zanimivosti je prineslo spremljanje tekme naše reprezentance z ZDA na slovitem stadionu Ellis park. Na južni polobli je bila takrat zima. Johannesburg je 17. junija, dan pred tekmo, prešla hladna fronta. Temperature so se ponoči spustile do -5 stopinj Celzija. Predstavnik Fife, ki nas je vodil po stadionu, nas je večkrat opozoril, naj bomo na stopnicah tribun previdni. Pridni čistilci so jih počistili z vodo, zato so poledenele in postale pravo drsališče. Pasti na ledu v Afriki se sliši res čudno. Kljub hladnemu vremenu smo naslednji dan na igrišču spremljali vročo tekmo, ki se je končala z 2 : 2.

Besedilo: Boštjan Belčič // Fotografije: Matej Kolaković, arhiv RTV SLO, shutterstock

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču