Predstavitev ekip skupine E na SP Rusija!

Brazilija

Svetovna lestvica: 2. mesto
Brazilija, ki se je doma osramotila s hudim porazom z 1: 7 proti Nemčiji, je zdaj znova zrela za naslov prvaka. Reprezentanca je uigrana, učinkovita in samozavestna. Igra ne sloni več na plečih enega ali dveh zvezdnikov, ampak deluje enotno. Vsak člen ekipe prispeva svoj delež na igrišču.

Sprememba je prišla z novim selektorjem. Tite ni tako razvpit kot njegova predhodnika Dunga in Luiz Felipe Scolari, a očitno ve, kaj dela, in dobro obvlada svoj posel. V dveh letih je reprezentanco oživil, povezal in vrnil igri nekdanjo lepoto. »V sodobnem nogometu nadarjeni posamezniki niso več dovolj. Za uspehe se mora zložiti še mnogo drugih dejavnikov,« je prepričan Tite.

Tolikšna sprememba je temperamentne Brazilce tako navdušila, da so si izmislili novo štetje – pred in po Titeju. Ni presenetljivo, saj Brazilci pod njegovim vodstvom niso izgubili. Zmagali so na desetih od 12 tekem, dvakrat so remizirali, dosegli 30 golov in se dvignili na vrh kvalifikacijske lestvice z veliko prednostjo. Urugvaj na drugem mestu je nabral kar deset točk manj.

Sistem igre 4-3-3 je porinil v ospredje trio Neymar-Gabriel Jesus-Philippe Coutinho, ki vzbuja občudovanje. Z učinkovito napadalno vrsto petkratni svetovni prvaki ponujajo danes povsem drugačno podobo kot pred štirimi leti. Čeprav Tite meni, da nadarjen posameznik ni več dovolj za uspeh, se zaveda, da je nesporni zvezdnik rumenih Neymar. Ne samo da mojstrsko obvlada žogo, je tudi gibljiv in najde vsako luknjo za prodor, za sabo pa potegne še soigralce. Pri šestindvajsetih je v najboljših letih za igranje in morda lahko v Rusiji na krilih ekipe zasenči celo Messija in Ronalda.

Švica

Svetovna lestvica: 6. mesto
Švica je zdajšnjo člansko reprezentanco zgradila na mladih nogometaših, uspešnih v konkurenci do 17 let. Tak pristop je praviloma dober in ploden, a ekipa vseeno ne deluje prepričljivo. Imajo nadarjene igralce, sposobne vragolij na zelenici, a je njihov skupni učinek preveč skromen ali preredek.

Če na hitro preletimo razvoj švicarskega nogometa, bi lahko rekli, da imajo bogato zgodovino. Opazno vlogo na mednarodni sceni so igrali od 30. do 60. let prejšnjega stoletja, potem pa so bili četrt stoletja bolj ali manj neopazni. Po šestih neuspešnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo so si nastop na sklepnem turnirju priborili leta 1994 in se uvrstili med šestnajsterico. Še dvakrat so izpustili svetovno prvenstvo, od leta 2006 pa so redni udeleženci sklepnega turnirja.

Nezaupanje pred nastopom v Rusiji najbrž netijo kvalifikacije. V eni od lažjih skupin so devetkrat zapored zmagali, na deseto tekmo v Lizbono so prišli s tremi točkami prednosti, po porazu z 0: 2 pa izgubili prvo mesto in morali v dodatne kvalifikacije. Dvoboj s Severno Irsko je odločila sumljivo dosojena enajstmetrovka. Dvome o kakovosti bodo seveda lahko izničili v Rusiji.

Trener Vladimir Petković je z ekipo od leta 2014, okostje moštva pa tvorijo Manuel Akanji, Valon Behrami, Stephan Lichtsteiner, Breel Embolo in Xherdan Shaqiri. Glavna zvezda je Shaqiri, majhen in čokat, a spreten napadalec, sposoben čudežev. Čeprav so oči švicarskih navijačev uprte vanj, je treba priznati, da ni stanoviten. Lahko navduši ali razočara.

V Rusiji jim ob prepričljivejši Kostariki in Srbiji zanesljivo ne bo lahko v boju za drugo mesto. Prva naj bi bila Brazilija.

Kostarika

Svetovna lestvica: 25. mesto
Za dve Sloveniji velika Kostarika z manj kot petimi milijoni prebivalcev se je že petič uvrstila na sklepni turnir svetovnega prvenstva. Še več: v Braziliji pred štirimi leti je napredovala do četrtfinala. Nogometaši in domača javnost si želijo, da bi v Rusiji ta dosežek ponovili ali celo presegli.

Tolikšna samozavest ima globoke korenine. Sežejo do sredine prejšnjega stoletja, ko so zmagali na prvem srednjeameriškem prvenstvu leta 1941 in uspeh ponovili še šestkrat. Ko se je pozneje oblikovalo novo regionalno prvenstvo CONCACAF (Severna in Srednja Amerika ter Karibsko otočje), so spet prvi dvignili zmagovalni pokal in uspeh ponovili sedemkrat. Z izidi so pridobili izkušnje in spoštovanje pri sosedih.

Rezultati so jim prinesli tudi boljši izhodiščni položaj v kvalifikacijah. Vključili so se šele v četrtem krogu, uspešno preigrali skupino, potem pa se pomerili še s Hondurasom, Mehiko, Panamo, Trinidadom in Tobagom ter Združenimi državami Amerike. Drugo mesto za Mehiko jim je odprlo pot do Rusije.

Glavni steber moštva je zanesljivi vratar Keylor Navas (Real Madrid), najbolj zaslužen za presenečenje v Braziliji. Zanese se lahko na branilski kvartet Umaña-Acosta-Gonzales-Gamboa, za napad skrbita Bryan Ruiz in Christian Bolanos.

Ob Braziliji, Švici in Srbiji jih čaka naporno delo. Na papirju so brez možnosti za preboj, toda bolje se je ugrizniti v jezik. Pred štirimi leti so se pomerili z Italijo, Anglijo in Urugvajem. Bi si takrat kdo upal staviti, da bodo napredovali v izločilne tekme? Bi si kdo upal napovedati, da bodo napredovali do četrtfinala in proti Nizozemski izgubili šele po streljanju enajstmetrovk?

Srbija

Svetovna lestvica: 35. mesto
Srbija je ambiciozna nogometna država. Navijači so hudo prepirljivi, ko gre za klubske barve, a staknejo glave skupaj, ko nastopa reprezentanca. Nogomet je večna tema pogovorov; ponosni so na nekdanje in zdajšnje legende in od izbrane vrste vedno veliko pričakujejo. Včasih upravičeno, včasih ne.

Po razpadu Jugoslavije so Srbi skupaj s Črnogorci pod imenom Zvezna republika Jugoslavija nastopili na svetovnem prvenstvu leta 1998 v Franciji in napredovali iz skupine. Štiri leta pozneje so ostali doma, v Nemčiji 2006 in Južni Afriki 2010 so obtičali v skupinskem delu, v Braziliji 2014 pa so manjkali.

Za nogometni narod so to skromni dosežki, še zlasti ker jim nikoli ne manjka nadarjenih igralcev. A v preteklosti se je zgodilo in večkrat ponovilo, da so njihovi zvezdniki razočarali. Pa čeprav vsi prisegajo na reprezentanco, ekipo pa povezujejo kolektivni duh, ponos in patriotizem.

Zakaj? Morda so odgovor našli v britanskem časniku Mirror. O srbskem moštvu so namreč zapisali: »Imajo nadarjene igralce, imajo izkušnje in imajo surovo moč, kar lahko skrbi večino tekmecev. V ekipi so čvrsti Branislav Ivanović, ki je včasih nosil dres Chelseaja, Nemanja Matić in igralec Lazia Sergej Milinković-Savić, v napadu pa je še trmast in močan Aleksandar Matić. Toda pri orlih je vedno vprašanje, kaj se jim podi v glavah. Pri igralcih in vodilnih. Menjava trenerja po zahtevnih, a uspešnih kvalifikacijah že ni bila modra poteza.«

Novi trener Mladen Krstajić, ki je zamenjal Slavoljuba Muslina, bo imel hudo preizkušnjo že na prvi tekmi. Dvoboj med Kostariko in Srbijo bi lahko odločilno vplival na nadaljnje predstave obeh reprezentanc.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ