Metka in Frank Reiser: Najin humus deževnikov je trenutno najin stil življenja

Prvo črko njunega ljubezenskega romana sta zapisala na smučišču v Švici. Tam sta se spoznala med Metkinim študijem, kjer je čez zimo služila zlatnike, Frank pa si je po desetih letih dela v Nemčiji preprosto zaželel spremembe. Poslovno srečo sta na začetku preizkusila v turizmu in hotelirstvu, vendar je bila želja po mirnejšem, preprostejšem in tudi delno samooskrbnem življenju le močnejša od dotedanje razburkanosti. »To je bilo finančno izvedljivo le v Sloveniji, poleg tega sem želela čas preživeti s starši, svojo sestro in njeno družino,« zaupa Metka. Po 23 letih dela onkraj meja sta se vrnila v domovino, v Metavi kupila kos zemlje in postavila ekološko hišico iz slame. Začetek bivanja v sožitju z naravo je rutino vsakdana prebarval v barvito delo na prostem, v bližini gozda na deželi, v vrt, zemljo in doživljanje sončnih zahodov. Vsakdana brez prostranosti narave si ne moreta več predstavljati. In zdi se nadvse romantično, da sta ga podkovala s podjetniško ideologijo in se z recepturo za ekološko prihodnost – izdelkom Vermipur, naravnim organskim gnojilom – umestila v osmerico finalistov letošnje edicije projekta Štartaj Slovenija.

V katerem trenutku sta začutila, da lahko ideja preraste v poslovno priložnost?

Čeprav je Frank že v mladih letih intenzivno razmišljal o podjetništvu, nama na skupni poti, vsaj na začetku, pri osamosvojitvi v turizmu, ni padlo na pamet. Vendar je ideja finančno splavala po vodi. Ko sva začela reševati problem slabo rodovitne zemlje in spoznala humus deževnikov, sva spoznala, da se to sicer povsod prideluje, vendar v Sloveniji ni velike konkurence. Ni bilo niti pravega povpraševanja, saj veliko prodajalcev v specialističnih trgovinah z vrtno opremo tega ni dobro poznalo.

Če se ne motim, sta rešitev našla na poletni vrtni zabavi.

Prek Marka, ki sva ga spoznala med druženjem s prijateljema Emo in Andrejem, je Frank izvedel zanimive stvari o vermikulturi, prek katere pridemo do humusa deževnikov in posledično do ustvarjanja rodovitne prsti.

Želela sta si zdravega in bujnega vrta, velik zagovornik uporabe humusa deževnikov pa je bil že Charles Darwin. Sta se pri nastajanju produkta zgledovala po njegovih teorijah?

Seveda. Frank je prebral večji del njegove knjižne uspešnice, jaz le izvlečke, vendar sva doumela bistvo. Kot v šoli. Zelo naju je prevzelo dejstvo, kako pomembno vlogo igra deževnik v procesu kroženja snovi v naravi, kar smo torej že obdelali v šoli, nikakor pa ne razumeva, da nama od takrat od tega ni ostalo skoraj nič. (smeh)

Izdelek nastane v naravnem procesu razkroja organskega materiala s pomočjo deževnikov. Koliko deževnikov vama trenutno pomaga?

Trenutno okoli pol milijona. Gre za kompostne deževnike, manjše od vrtnega. Ena vrsta več pokaka, drugi so manj občutljivi za visoke temperature, tretji se izredno hitro razmnožujejo, vendar vsi živijo v sožitju. Potrebujejo ugodne pogoje, predvsem vlago, primerno temperaturo in hrano. Frank pravi, da je z najinimi treba od časa do časa tudi poklepetati.

V kakšnih pogledih vaju delo osrečuje?

Mnogo je optimizacije med ceno, stroški in vloženim delom, da na koncu ostane dovolj za življenje. Samo od entuziazma se ne da preživeti. V prvi vrsti sva dojela, kaj pomeni podjetništvo – najin humus deževnikov je trenutno najin stil življenja. Dojela sva pomen odgovornosti. Najin cilj pa zagotovo ni, da bova v prihodnosti le poslovna partnerja in ves dan mislila le na posel. Življenje je prekratko in predragoceno, zato se bova morala naučiti ločiti posel od zasebnosti. Sva pa ogromno na prostem, vedno v naravi in v bližini gozda. Izredno malo avtomobilov vozi po naši cesti. In ko na koncu delovnega dneva v rokah vidiva svoj izdelek – prhek, sipek humus, kar je narava dolgo izpopolnjevala v hrano za rastline – Frank včasih reče: »To je snov, iz katere so grajene sanje.«

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču