Ana Dolinar

Leto, ki se počasi izteka, je zaznamovalo tudi gibanje, ki opozarja na problematiko spolnega nasilja nad ženskami. Na to so v Hollywoodu opozorile številne igralke, val pa je prineslo tudi k nam, kjer se je vnovič opozorilo na neenakopravnost med spoloma.

Projekt #jaztudi se dotika občutljive problematike pričevanja o spolnem nasilju nad ženskami, gibanju pa se je priključila tudi igralka Ana Dolinar.

“Strah me je živeti v prestrašenem svetu, kjer je iskrenost v službi lastnih koristi in ‘brendiranja’ lastne podobe. Svet, v katerem si jaz želim živeti, je strpnejša in enakopravnejša skupnost, kjer je svoboda vedno tudi pravica in dolžnost, da se opozori na krivico drugega. Želim živeti v svetu, v katerem je vedno prostor za drugega,” nam je o svojih željah zaupala Ana, ki je tudi sicer zelo aktivna pri oblikovanju družbenega stanja.

Z akcijo #jaztudi se je poistovetila tudi sama in zdi se ji pomembno, da pobuda naslavlja vse ženske, ki lahko tako izrazijo zgodbe, saj v nasprotnem primeru te prevečkrat ostanejo za štirim stenami stanovanj.

Tudi sama je že večkrat izkusila nadlegovanje na lastni koži, a kot pravi, je to vse preveč znormalizirano in omalovaževano, tako da se tega včasih niti ne zavedamo: “Spomnim se na primer izkušnje z inštruktorjem vožnje, ki me je raje vozil na kavo, mi govoril, kako sem mu všeč, in me med vožnjo božal po nogi.”

Ob tem je opozorila na razlike, ki pritičejo igralskemu poklicu. V svetovni dramatiki so namreč emancipirani junaki v večini rezervirani za moške.

“Ženske so po večini trpeče, strpne princese, ki čakajo na princa na belem konju. Po 45. letu nastopi luknja in nastopijo kot matere, ki so bolj ali manj funkcije, opredeljene z družino ali spet moškim,” nam pove in ob tem doda, da se tudi nekateri režiserji bojijo močnih ženskih likov, saj ženske prevečkrat vidijo kot plaho, ranljivo bitje. Ozaveščati o nadlegovanju žensk se ji zdi toliko bolj pomembno, še posebej, ker jo doma čakata hčerki Ronja in Nana.

“Z akcijo širimo zavedanje o tem, da spolno nadlegovanje in nasilje v Sloveniji obstajata. Ko bomo zaznali vse točke, v katerih se pojavljata, se jima bomo lažje upirali na dnevni ravni. Želim si, da se hčerki nikoli ne znajdeta v situaciji spolnega nasilja in nadlegovanja ter si o njej zaradi sramu ne upata spregovoriti,” še pove Ana.