Čeprav se kot odrasli le redko spomnimo svojih prvih let življenja, nove raziskave kažejo, da dojenčki v resnici začnejo oblikovati spomine veliko prej, kot smo doslej verjeli.
Ta faza zgodnjega pomnjenja poteka že okoli prvega leta starosti, ko možgani vstopijo v obdobje pospešenega razvoja.
Znanstveniki z Univerze Yale pod vodstvom profesorja psihologije Nicka Turk-Brownea so se odločili ta pojav podrobneje raziskati. Doslej je bila glavna težava pri raziskovanju predvsem tehnične narave: dojenčke je namreč težko zadržati pri miru med zahtevnimi preiskavami, kot je funkcionalna magnetna resonanca (fMRI).
Vendar so raziskovalci z uporabo posebnih tehnik za pritegnitev pozornosti, kot so plišaste igrače, udobne blazine in dinamični vizualni vzorci, uspeli v eksperiment vključiti kar 26 dojenčkov, polovico mlajših in polovico starejših od enega leta.
Med raziskavo so dojenčkom najprej prikazovali slike obrazov in predmetov, nato pa so jim pokazali že znane slike skupaj z novimi. Njihova nagnjenost k daljšemu opazovanju znanih slik je služila kot posreden pokazatelj, da si zapomnijo tisto, kar so prej videli. Hkrati so spremljali tudi možgansko aktivnost.
Rezultati so pokazali, da je bil hipokampus - del možganov, ključen za oblikovanje in shranjevanje epizodnih spominov - aktiven pri skoraj vseh otrocih, starejših od 12 mesecev. To je prvi neposredni dokaz, da dojenčki že v tako zgodnji starosti začnejo oblikovati spomine na dogodke in izkušnje, čeprav ti spomini kasneje ne ostanejo dostopni našemu zavestnemu spominu.
Kljub temu se postavlja vprašanje, zakaj se odrasli ne morejo spomniti dogodkov iz zgodnjega otroštva. Medtem ko je Sigmund Freud menil, da so ti spomini potlačeni, sodobna znanost vse bolj nakazuje, da so spomini preprosto postali nedostopni, ker možganske strukture, ki omogočajo njihovo dolgoročno shranjevanje in kasnejši priklic, v tistem obdobju še niso bile povsem razvite. Hipokampus je sicer aktiven, vendar se v zgodnji starosti še vedno uči, kako pravilno 'organizirati' informacije za poznejši priklic.
Podobni vzorci tudi pri živalih
Zanimivo je, da podobni vzorci pomnjenja obstajajo tudi pri mladih živalih, kar potrjujejo študije na miših. Pri njih so spominske sledi zaznane zelo zgodaj, vendar sčasoma postanejo težko dostopne. Znanstveniki domnevajo, da je pri ljudeh situacija podobna in da številni zgodnji spomini morda še vedno obstajajo v naših možganih, čeprav jih zavestno ne moremo priklicati.
Opomnik, kako ključna so prva leta
Ne glede na to, da se ne moremo spomniti svojih prvih korakov ali besed, te študije potrjujejo, da izkušnje iz najzgodnejšega obdobja življenja puščajo globok pečat. Prav zato je zgodnja interakcija staršev z otrokom - prek dotika, govora in igre - izjemno pomembna za razvoj možganov, jezika, čustvene varnosti in socialnih veščin.
Ta nova spoznanja ne razkrivajo le, kako osupljivo sposobni so zgodnji možgani, temveč nas tudi opominjajo, kako ključna so prva leta za vse življenje.
Vir: Zene.ba, Haber
Preberite si tudi: To so 4 stvari, ki jih otrok podeduje po materi